Uniforest

Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja – mednarodni dan gozdov

20.03.2021

Mednarodni dan gozdov

Vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letošnji dan gozdov je posvečen obnovi in negi gozdov, ki sta ključni za prihodnost gozdov. Omogočata, da so gozdovi zdravi, odporni in kakovostni. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom: Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja.

Zdravi gozdovi - zdravi ljudje. Gozdovi nam prinašajo koristi za zdravje, kot so svež zrak, zdrava hrana, čista voda in prostor za rekreacijo. V razvitih državah je do 25 % vseh zdravil rastlinskega izvora, v državah v razvoju pa je teh kar 80 %.

Z obnovo in nego gozdov izboljšujemo svoje življenjsko okolje. Svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija - degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 % gozdnih rastlinskih in 5 % gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.

Obnova in nega gozda sta temelj trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar v praksi pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen odraslih dreves v gozdu. Kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst in provenienc. Z izvajanjem predpisanih negovalnih del v vseh razvojnih fazah gozda krepimo stabilnost in vrednost gozdov ter izboljšujemo njihove funkcije.

Mednarodni dan gozdov 2021

Z ukrepi nege gozda usmerjamo razvoj gozdnih sestojev v smeri stabilnega in zdravega gozda, ki bo lahko trajno nudil celo paleto dobrin in pozitivnih učinkov, ki so pomembni za človeško družbo. Pri tem usmerjanju razvoja gozda so negovalni ukrepi ključno orodje gozdarja in lastnika gozda. Z njimi posnemamo naravne procese v gozdnem ekosistemu, zato so negovalni ukrepi sonaravni in ne predstavljajo velike motnje v razvoju gozda. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja bodisi s samodejno naravno obnovo je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi naravnih ujm in njihovih posledic za gozdove. V letu 2020 je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo 1.930.000 sadik 30 različnih drevesnih vrst na več kot 700 hektarih površin, na katerih je bila potrebna obnova gozda.

Obseg izvedenih ukrepov nege v gozdovih, je še vedno prenizek, predvsem v zasebnih gozdovih, ki predstavljajo 77 % vseh slovenskih gozdov. V letu 2020 je bila v zasebnih gozdovih izvedena ena četrtina, v državnih pa okoli 83 % obsega del nege mladega gozda, načrtovanega v načrtih za gospodarjenje z gozdovih. Nizka realizacija načrtovanega obsega nege v gozdovih negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti gozda. Ogrožena je tudi stabilnost in odpornost gozdov, ki postajata v procesu prilaganja gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe vse bolj ključna.

Nega gozda je značilen primer medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši. Naša naloga je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši potomci gospodarili z zdravimi, stabilnimi in donosnimi gozdovi. Gozdovi so naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v času epidemije, ker nam zagotavljajo prostor, kjer lahko najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje.

Lastnikom gozdov smo državljani lahko hvaležni, da z njimi ravnajo skrbno, in tako prispevajo k dobrobiti slovenskih gozdov. Poskrbimo, da v gozdu skrbno ravnamo tudi sami in spoštujmo Gozdni bonton!

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

 

Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu