Z začetkom julija smo stopili v šesto leto delovanja družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o., ki je poznana tudi po kratici SiDG. Podjetje je v lasti države in gospodari z državnimi gozdovi, ki predstavljajo dobrih 20 % vseh slovenskih gozdov.

SiDG je Republika Slovenija ustanovila leta 2016 za gospodarjenje z državnimi gozdovi, s tem pa prekinila sistem koncesionarjev, ki so do tedaj izvajali gozdna dela v državnih gozdovih. V državnih gozdovih podjetje opravlja vsa potrebna gojitvena in varstvena dela, izvaja sečnjo in spravilo lesa ter skrbi za gozdne prometnice. Z gozdovi gospodari po načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, s prilagojenim načinom gospodarjenja in dodatnimi vlaganji pa skrbi tudi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij državnih gozdov. Poleg trajnostnega in dobičkonosnega gospodarjenja z državnimi gozdovi so bile glavne strateške usmeritve razvoja SiDG v prvih petih letih tudi podpora domači lesnopredelovalni industriji, razvoj lastnih zmogljivosti sečnje in transporta ter povečanje površin državnih gozdov.

Prežagovanje smrekovega hloda na skladišču lesa ob gozdni cesti (fotografija: Marjan Artnak, arhiv SiDG)

Od ustanovitve do danes je SiDG zrasel v podjetje, ki letno poseka okoli 1,2 milijona m3 neto gozdnih lesnih sortimentov in ustvari v povprečju okoli 60 milijonov evrov prihodkov od prodaje (odvisno od količine poseka in dosežene prodajne cene na trgu) ter zaposluje 318 ljudi. Za naložbe je bilo do konca leta 2020 skupaj porabljenih 15 milijonov evrov, od tega za nakup gozdarske mehanizacije in transportnih zmogljivosti 7 milijonov evrov. V tem času je SiDG v gozdni sklad, katerega v imenu Republike Slovenije upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nakazal skupaj 55 milijonov evrov. Od ustanovitve je ustvaril 49,5 milijona evrov čistega poslovnega izida.

SiDG je pomemben dobavitelj okroglega lesa v Sloveniji, s čimer prispeva k razvoju zelene ekonomije, razvoju podeželja in krožnemu gospodarstvu. S pravili prodaje zagotavlja preglednost prodaje gozdnih lesnih sortimentov in enake pogoje za odkup lesa iz državnih gozdov vsem lesnim predelovalcem. Dolgoročne pogodbe so v letu 2020 predstavljale kar 60 % prodaje.

Z nakupi zasebnih gozdov SiDG skladno s strateškimi cilji poslovanja prispeva k povečanju obsega gozdnih površin v lasti Republike Slovenije. Prednostno odkupuje gozdove, ki pomenijo zaokrožitev gozdov v lasti države, gozdove v obmejnem ali varovalnem pasu in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati. Od ustanovitve do konca leta 2020 je v imenu in za račun Republike Slovenije površino državnih gozdov povečal za 4.300 hektarjev.

Gozdarska žičnica SiDG v obratovanju (fotografija: Marjan Artnak, arhiv SiDG)

Eden izmed pomembnih vidikov poslovanja je lastna gozdna proizvodnja, ki trenutno predstavlja 20 % sečnje in spravila v državnih gozdovih, drugo pa izvedejo izbrani podizvajalci. Od leta 2018 do danes je SiDG investiral v sodobno gozdarsko mehanizacijo, med drugim so kupili tudi 2 gozdarski žičnici, 4 strojne komplete za strojno sečnjo, 6 zgibnih traktorjev in 16 tovornjakov. Na področju gozdne proizvodnje ima 122 zaposlenih.

Vlada RS je letos aprila sprejela strateški načrt delovanja do leta 2029, ki določa, da so ključni ukrepi pri upravljanju z gozdovi v lasti Republike Slovenije usmerjeni na oblikovanje dolgoročnih partnerskih odnosov na področju izvedbe del v državnih gozdovih in pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov in v krepitev lastnih zmogljivosti za izvajanje gozdnih del. Družba bo nadaljevala z vsemi postopki razpolaganja in pridobivanja gozdnih zemljišč, kar vključuje zlasti nakupe, menjave, prodaje gozdnih zemljišč in razdružitve solastnine. Najpomembnejša pri razvoju gozdno-lesnih verig ostaja prodaja gozdnih lesnih sortimentov, ki poteka na pregleden način ter pod znanimi in enakimi pogoji za vse zainteresirane primarne predelovalce lesa. Večina lesa se bo v obliki dolgoročnih pogodb prodala primarnim predelovalcem lesa. Centre za zbiranje in predelavo lesa bo SiDG vzpostavil predvsem s sodelovanjem z različnimi partnerji, pri čemer so možne različne oblike sodelovanja. Pomembni merili pri vzpostavljanju centrov za zbiranje in predelavo lesa bosta količina zmanjšanja izvoza okroglega lesa in uvajanje novih tehnologij.