Letošnja licitacija lesa je ponovno postregla s presežki. Za najdražji hlod je kupec odštel 47.838 € ali 23.800 € m3, kar je absolutni rekord dosedanjih dražb. Rekordno je bilo tudi število kupcev, število oddanih ponudb in povprečna cena prodanega lesa, ki je znašala 390 €/m3. Ponovno se je izkazalo, da v naših gozdovih raste pravo bogastvo in da ga lastniki gozdov znajo prepoznati.

Vsakoletna dražba lesa, ki jo organizirajo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove RS, je namenjena prodaji najkakovostnejšega lesa, ki na trgu dosega najvišje cene. Gre za izjemen les, ki se uporablja za izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so glasbila, pohištvo, izdelki za uporabo pri izdelavi vozil, plovil ipd. Dražba pa je tudi razstava najlepšega in najkakovostnejšega lesa, ki zraste v slovenskih gozdovih in ga lastniki prepoznajo kot visokokakovostnega.

Letos je najdražji prodani hlod del drevesa, ki je zrasel v državnih kočevskih gozdovih, na dražbo pa ga uvrstil SiDG, ki s temi gozdovi gospodari. Gre za štiri metre dolg hlod gorskega javorja, ki je rebraš. Za hlod je italijanski kupec ponudil 23.800 €/m2 oz. 47.838 €. V primerjavi z letom 2021 je bila najvišja ponujena cena višja za kar 12.225 €/m3.

Gorski javor je sicer dosegal najvišje cene. Med šestimi najdražjimi hlodi so bili le gorski javorji. Tako je drugi najdražji hlod dosegel ceno 33.898 €, tretji 32.944 € in četrti 20.649 €. Sicer je povprečna cena za gorski javor znašala 513 €/m3. Višjo povprečno ceno na kubični meter od gorskega javorja so dosegli črni oreh (1.044 €/m3), dob (754 €/m3), graden in oreh (oba 514 €/m3).

Najdražje prodani hlodi, ki so presegli ceno 1.000 €/m3, so bili poleg gorskega javorja še oreh (4.444 €/m3), črni oreh (2.233 €/m3), sliva (1.888 €/m3), dob (1.808 €/m3), graden (1.707 €/m3), gorski brest (1.666 €/m3), kostanj (1.404 €/m3), veliki jesen (1.251 €/m3), češnja (1.177 €/m3), macesen, (1.140 €/m3) in smreka (1.111 €/m3). Večina drevesnih vrst na dražbi je dosegla višje povprečne cene kot v minulih letih, na dražbi pa je bil prodan les 36 različnih drevesnih vrst, leske in bršljana.

Smreka: 1.111.11 €/m3, 6.361,72 € za hlod

Oreh: 4.444 €/m3, 11.611 € za hlod velik 2,61 m3

Macesen: 1.140 €/m3, levi hlod 2.413 €, desni 2.145 €

Bor: 500 €/m3, 956 € za hlod

Robinija: 672 €/m3, 171 € za hlod

Brek: 921 €/m3, 648 € za hlod

Jelka: 505 €/m3, 1.181 € za hlod

Češnja: 1.177 €/m3, 899 € za hlod.

Mokovec: 383 €/m3, 308 € za hlod

Količinsko je bilo na dražbi največ gradna (1.948 m3), smreke (1.691 m3) in gorskega javorja (1.042 m3). Od neavtohtonih drevesnih vrst so bile zastopane duglazija, cipresa, robinija in rdeči hrast. Med za dražbo neobičajne vrste, ki pa so bile prodane, pa bi lahko šteli bodiko, bršljan in lesko.

Preglednica: Rezultati 16. dražbe vrednejšega lesa (vir: DLG Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov)

* Organizatorji nekatere hlode robinije napačno opredelijo kot akacijo.

Na dražbi je sodelovalo 836 lastnikov, ki so pripeljali 6.354 hlodov v skupnem volumnu 6.843 m3. Ponudbe je oddalo 56 kupcev iz Slovenije (22), Avstrije (12), Italije (8), Nemčije (7), Hrvaške (1), Madžarske (1), Švice (1), Srbije (1), Češke (1), Slovaške (1) in Portugalske (1). Skupaj so oddali 30.996 ponudb ali v povprečju 4,88 ponudbe na hlod, kar je več kot v prejšnjih letih. Neprodanih je ostalo 219 hlodov ali 3,45 %. Skupna vrednost prodanega lesa je presegla 2,6 milijona evrov.

Najdražje hlode gorskega javorja je pokupil eden izmed italijanskih kupcev. Največji kupec pa je bil Slovenec, ki je pokupil za več kot 800.000 € lesa. Organizatorjem je povedal, da bo les v Sloveniji predelal v polizdelke in jih nato del prodal v Sloveniji del pa v tujino.

Dražba je bila uspešna in zadovoljni lastniki prodanih hlodov so se med seboj pogovarjali, koliko več so zaslužili na dražbi v primerjavi s ponudbami, ki so jih imeli na kamionski cesti od rednih odkupovalcev. Imamo pa v Sloveniji težave s krojenjem, na kar opozarjajo organizatorji licitacije že več let. Problem je predvsem pri krojenju listavcev in marsikateri hlod zaradi napačnega krojenja doseže bistveno nižjo ceno, kot bi jo lahko. Zato je zelo pomembno, da krojenje najkakovostnejših dreves izvaja resnično usposobljen človek. Za primer naj navedem, da bo pri rezanju najdražjega prodanega hloda v furnir sodeloval strokovnjak, ki bo po vsakem rezu hlod ponovno pregledal in podal operaterju stroja nova navodila. Tako bodo hlod namesto manj kot ene ure rezali vsaj osem ur, postopek pa bo zelo premišljen, vse zato, da bodo dobili kar najboljši furnir.