Oglas odgovorna raba gozdov

Do gozdov prihodnosti tudi s sodobnimi digitalnimi orodji

25.05.2023

Ogled razstave

Osrednji dogodek ob Tednu gozdov 2023, ki letos poteka med 22. in 28. majem, je bil v znamenju sprememb, ki jih v gozdarstvo in upravljanje z gozdovi prinaša digitalizacija. Izpostavljen pa je bil tudi pomen bukve za vzpostavitev odpornih pohorskih gozdov, ki bodo lažje kljubovali naravnim ujmam.

V Tednu gozdov Zavod za gozdove Slovenije že tradicionalno po vsej Sloveniji organizira vrsto dogodkov, prireditev, razstav, izobraževanj, ki so namenjena različnim generacijam, saj želi spodbuditi razmišljanje o pomenu gozdov in gozdarstva za družbo. Osrednji dogodek je potekal danes na Mariborskem Pohorju, kjer so svoje poglede na gozdove prihodnosti – to je letos glavna tema tedna – strnili mag. Alenka Korenjak z direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, podžupan Mestne občine Maribor dr. Peter Samo Medved, Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, dr. Aleš Kadunc, direktor Slovenskih državnih gozdov, in Tea Drevenšek iz Urada za komunalo, promet in prostor, ki je predstavila mestne gozdove in njihov pomen za občane.

Predstavili so tudi projekt DIGI gozd, v sklopu katerega je Biotehniška fakulteta UL v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije razvila orodja za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v gozdu. Uporabo aplikacije so na dogodku tudi predstavili.

Sledil je voden ogled razstave »Pohorka – bukovi gozdovi«, ki izpostavlja pomen bukve za to območje, saj so ji v preteklosti rekli tudi kraljica Pohorja, njeno ohranjanje v prostranih gozdovih Pohorja pa bo tudi v prihodnje osnova trajnosti in stabilnosti. Udeleženci so se sprehodili še po energijski poti v bližini in predstavili, kako gozdove prihodnosti vidimo na Mariborskem Pohorju.

Velik izziv za gozdove prihodnosti je uspešno usklajevanje in sodelovanje z več kot 400.000 zasebnimi lastniki, ki imajo v lasti tri četrtine (3/4) gozdov. Izziv je namreč vse bolj razdrobljeno lastništvo gozdov. Zaradi dedovanja mnogo novih lastnikov sploh ne ve, kaj z gozdom početi, kako ga negovati, kje sploh so meje njegovega zemljišča. Da bi jih ustrezno opolnomočili, je Slovenija pridobila evropska sredstva za projekt eGozdarstvo, ki je sestavni del naložbe v Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k digitalnemu prehodu.

Z eGozdarstvom bo Zavod za gozdove Slovenije nadgradil infrastrukturo in osnovna sredstva, z digitalizacijo in centralizacijo procesov bo povezal deležnike v gozdnem procesu in zagotovil uporabniku prijazne digitalne javne storitve. Digitalna preobrazba bo tako zagotovila racionalizacijo upravnih in strokovnih nalog, predvsem pa učinkovitejše in hitrejše poslovanje s strankami. V načrtu je do konca 2024 vzpostavitev sistema e-pisarn in e-opreme v gozdarstvu, do konca leta 2026 pa postavitev gozdarskega informacijskega sistema in aplikacije e-gozd. Ta bo lastnikom gozdov na enem mestu omogočala vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi ter realizacijo možne izvedbe gozdnih del.

Fotografija: ZGS