Vroče in suho lansko poletje, topla jesen in mila zima so omogočili, da se je letos število podlubnikov močno povečalo. Hiter pogled po slovenskih gozdovih, predvsem na območju Gorenjske, Posočja, osrednje Slovenije, Kočevske in Koroške, nam kaže obsežnost letošnjega napada. Skoraj ni gozdov, kjer je smreka, da ne bi videli vsaj nekaj suhih smrek.

Zavod za gozdove Slovenije je od začetka leta do 21. junija odredil za posek že 298.353 m3 iglavcev. Zaradi tako obširnega napada je ključno, da lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove in ob odkritju žarišč napadov podlubnikov takoj obvestijo ZGS ter začnejo s sečnjo napadenega drevja in odvozom lesa iz gozda.

Ogrožene so tudi smreke v mestih ob hišah in v drugem urbanem okolju. V primeru, da začne smreka hirati, ali kazati druge znake napada, jo je treba takoj posekati in deblo olupiti. V primeru, da tega lastniki ne storijo pravočasno, lahko gozdarska inšpekcija odredi posek z insekti napadenih dreves, odvoz lesa in uničenje podlubnikov. Pri tem gre za izvedbo nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, saj lahko pride do ogrožanja premoženja večje vrednost. Nepravočasen sanitarni posek ima za posledico širjenje podlubnikov na druga drevesa.

Prvi vidni znak napada podlubnikov v tem času je črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa. Znak napada podlubnikov je tudi odpadanje zelenih iglic ter tudi odpadanje skorje pri še zeleni krošnji. Drevesa z opisanimi znaki napada podlubnikov se bodo zagotovo posušila, zato je treba sečnjo začeti takoj. Podlubniki povzročijo odmrtje drevesa, ki se posledično posuši, postane lomljivo, krhko in statično nestabilno, kar lahko ogrozi zdravje in življenje ljudi ter ogrozi njihovo premoženje, še posebej ko na odmrto drevo in njegove dele delujejo zunanje sile, kot so veter, sneg in žled.

Pravočasen posek je poleg same preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali pa predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa.