V Slovenj Gradcu se je 15. marca zaključila dražba lesa, ki je zagotovo največja izložba visokokakovostnega lesa iz slovenskih gozdov. Leto se je dražbe udeležilo rekordnih več kot tisoč lastnikov. Ti so na dražbo pripeljali več kot 9.500 hlodov, kar je bilo največ do sedaj. Letošnja licitacija pa ni postregla s cenovnimi presežki in tako ni padel cenovni rekord. Za najdražji hlod je kupec odštel slabih 23.500 €, najvišja dosežena cena na kubični meter pa je znašala 14.960 €.

Vsakoletna dražba lesa, ki jo organizirajo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove RS, je namenjena prodaji najkakovostnejšega lesa, ki na trgu dosega najvišje cene. Gre za izjemen les, ki se uporablja za izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so glasbila, pohištvo, izdelki za uporabo pri izdelavi vozil, plovil ipd. Dražba pa je tudi razstava najlepšega in najkakovostnejšega lesa, ki zraste v slovenskih gozdovih in ga lastniki pravočasno prepoznajo kot visokokakovostnega.

Tako kot že prejšnja leta je tudi letos najvišjo ceno dosegel hlod gorskega javorja, ki je bil rebraš. Dosegel je ceno 23.487 € oz. 14.960 €/m3. Še dva hloda gorskega javorja sta dosegla ceno 13.990 €/m3. Najdražji hlod prihaja iz zasebnega gozda na JV Slovenije, drugi najdražji pa z okolice Tržiča. Glede gorskega javorja so kupci povedali, da je bil slabše kakovosti, kot so vajeni, kar se je odrazilo tudi v večjem številu neprodanih hlodov.

Zmagovalni hlod dražbe: 5,2 m, 62 cm premera, 1,57 m3, 23.487 €, 14.960 €/m3.

Letos se je zelo dobro prodajala smreka, ki je bila tudi izredno visoke kakovosti, kar se je odrazilo tudi v doseženih cenah. Najvišja cena, ki jo je dosegla, je bila 1.530 €/m3.

Smreka: 1.530 €/m3, 9.210 €, 95 cm, 8,5 m, 6,02 m3.

Najdražja smreka: 1.530 €/m3, 4.314 € za hlod premera 67 cm, dolžine 8 m in volumna 2,82 m3.

Kupci so kupili 1.226 hlodov smreke v skupnem volumnu 1.866 m3 in jo uvrstili na drugo mesto po številu prodanih hlodov za graden (3.993 hlodov).

Najdražje prodani hlodi, ki so presegli ceno 1.000 €/m3, so bili poleg gorskega javorja in smreke še oreh (4.445 €/m3), graden (2.050 €/m3), dob (1.935 €/m3), češnja (1.888 €/m3), gorski brest (1.616 €/m3), kostanj (1.575 €/m3), macesen, (1.155 €/m3). Na dražbi se je uspešno prodal les 36 različnih drevesnih vrst in en hlodič bršljana.

Najdražja češnja: 1.888 €/m3, 5.664 €, 56 cm, 12,2 m, 3,0 m3.

Hrast graden: 1.890 €/m3, 4.347 €, 73 cm, 5,5 m, 2,30 m3
 

Hruška, 500 €/m3, 140 €.

Gorski brest 1.333 €/m3, veliki jesen 666 €/m3

Količinsko je bilo na dražbi prodanega največ gradna (3.646 m3), smreke (1.865 m3) in velikega jesena (592 m3). Od neavtohtonih drevesnih vrst so bile zastopane duglazija, cipresa, robinija in rdeči hrast. Med za dražbo neobičajne vrste, ki pa so bile prodane, pa bi lahko šteli sekvojo, bršljan in vrbo. Med neprodanimi nenavadnimi vrstami sta bili sofora in črna murva.

Preglednica: Rezultati 17. dražbe vrednejšega lesa (vir: DLG Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov)

Sekvoja, 251 €/m3, 364 €, 68 cm, 4 m, 1,45 m3

Macesen 567 €/m3, 1.048 €, 58 cm, 7 m, 1,85 m3

Dražbe se je udeležilo rekordno število prodajalcev. Svoje hlode je pripeljalo 1.019 lastnikov, večinoma iz Slovenije, nekaj posameznikov pa je bilo iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na razstavni površini je bilo rekordnih 9.566 hlodov v skupnem volumnu 9.720,20 m3. Tako je na posameznega lastnika v povprečju pripadlo 9,4 hloda oz. 9,54 m3 lesa. 53 kupcev je oddalo 29.703 ponudbe za 8.133 hlodov. Neprodanih je ostalo 1.433 hlodov oz. 15 % kar je največ do sedaj. Ti bodo šli v drugi krog dražbe. Prevladovali so kupci iz Slovenije. Bilo jih je 20. Kupci pa so prišli še iz Avstrije (12), Italije (7), Nemčije (5), Hrvaške (3), Madžarske (2), Češke (2), Srbije (1) in Švice (1). Za nakup sta se zanimala tudi kupec iz Kitajske in Turčije, vendar se dražbe zaradi premikanja datumov nista mogla udeležiti. Največ lesa je kupila furnirnica iz Avstrije.

Letošnje leto so se organizatorji srečevali s številnimi težavami. Največjo težavo jim je predstavljajo vreme. Visoke temperature in razmočena tla so onemogočali dovoz hlodov, zato se je dražba zamaknila več kot za mesec dni. Prav tako so imeli težave s pomanjkanjem prostora. Na voljo so imeli 8 ha travnikov, vendar pa je bilo to zaradi velike količine hlodov premalo in so morali najeti še dodatni 1 ha.