Danes se je začel teden gozdov 2023. Teden gozdov se izvaja že 50 let zadnji teden maja v organizaciji gozdarske stroke. Takrat se po vsej Sloveniji zvrstijo številni dogodki, namenjeni različnim generacijam, a s skupnim ciljem – predstaviti pomen gozda in gozdarstva za družbo. Letošnji Teden gozdov poteka na temo Gozdovi prihodnosti, otvoritvena slovesnost pa je potekala danes na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Da bi pomen gozdov in gozdarstva čim bolj približali javnosti, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije v Tednu gozdov za širšo javnost organizirata vrsto dogodkov, predavanj, razstav, pohodov in organiziranih vodenj po gozdnih učnih poteh, ki so predstavljeni na spletni strani Zavoda.

Danes se svet spreminja hitreje in prilagajanje na spremembe je težko za vse, še posebej pa za gozd, kajti gozd je ekosistem, v katerem se spremembe praviloma dogajajo počasi, je ob otvoritvi tedna gozdov povedala direktorica Gozdarskega inštituta dr. Nike Kranjc. Za boljše razumevanje podnebnih sprememb ter vpliva na gozd, družbo in celotno naravo družba potrebuje raziskave, močno gozdarstvo in potrebuje gozdarstvo, ki je sposobno odgovarjati na izzive in vprašanja družbe. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »ljudje potrebujemo gozdove, ampak gozdovi nujno potrebujejo gozdarje. Torej je mogoče tudi čas, da družba spozna, da nujno potrebuje nas, gozdarje.«

Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije gozdove prihodnosti vidijo predvsem v luči odpornih gozdov, ki bodo kljubovali podnebnim spremembam, vse pogostejšim naravnim ujmam in napadom škodljivih organizmov. Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. V ospredju bo povečevanje stabilnosti in odpornosti gozdnih sestojev, njihovo mozaično strukturiranje in pravočasno redčenje odraščajočih gozdnih sestojev. Ko govorimo o odpornih gozdovih, imamo v mislih tudi genetsko pestrost  gozdov, avtohtone in rastiščem prilagojene drevesne vrste, mešano drevesno sestavo ter raznomerne sestoje.

Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija primer dobre prakse. Gozd opravlja ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter je mnogo več, kot samo obnovljiv vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode, prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje in je obenem pomemben del naravne in kulturne dediščine.

Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Gre za območja izjemnega pomena, zato mora biti spodbujanje naravi prijaznih gozdarskih praks in povečanje varovanja biotske raznovrstnosti eden od ključnih ciljev.

Letos mineva 30 let od sprejema Zakona o gozdovih, ki je bil sprejet 26. maja 1993, v veljavo pa je stopil mesec dni kasneje. To je krovni zakon, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom. Izvajanje tega izjemno pomembnega zakona na državni ravni zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Značilnost današnjega časa so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na gozd in posledično na gozdarstvo. Zahteve družbe so vedno večje, vse več pa je tudi nasprotij v družbi. Stanje gozdov v Sloveniji se je sicer v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Nekatere vrednosti sestojnih parametrov, kot so povprečna lesna zaloga, tekoči letni prirastek in debelinska struktura gozdov, so se približale modelnim vrednostim. V prihodnje bosta zato bolj kot akumulacija v ospredju obnova in nega ustrezno strukturiranih lesnih zalog. Sodobna nega gozda mora upoštevati spreminjajoče se razmere, se prilagajati različnim funkcijam gozda, poleg nege gozda za kakovost pa bosta enakovrednega pomena tudi nega za odpornost oziroma stabilnost in raznovrstnost gozdov.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja – v zadnjih šestdesetih letih smo zabeležili dvig povprečne temperature zraka za 2,4 °C, kar lahko povzroči spremembe v produktivnosti gozdov in vrstni sestavi, negativno lahko vpliva tudi na količino ponora v gozdovih.

Slovenija se ponaša z izvrstnimi strokovnjaki, ki proučujejo gozdove, les, živalstvo in rastlinstvo, odlično pa je tudi sodelovanje med različnimi institucijami, ki delujejo na tem področju. Pod geslom gozdovi prihodnosti bi tako lahko naslovili tudi izobraževanje ustreznega kadra, podporo raziskavam in proučevanju vpliva sprememb na gozdove.

• Pregled prireditev ob dnevu gozdov >>