Ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca in letos poteka na temo Zdrav gozd za zdrave ljudi, je Zavod za gozdove Slovenije organiziral več dogodkov po različnih krajih Slovenije. Osrednji dogodek je potekal na Krasu, kjer so se udeleženci po osrednji slovesnosti in odprtju razstave odpravili na krajši pohod po pogorelem gozdu. Strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije so v kratkih predstavitvah izpostavili potek obnov po požarih, prilagajanje na podnebne spremembe, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerododnih vrst in pomen zdravega gozda za zdravje ljudi zaokrožili s predstavitvijo nove pohodne poti Zeleno srce Krasa.

Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Letos FAO med ključnimi poudarki sporoča, da gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde. Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi pa je eden izmed ključnih elementov prehoda v zeleno krožno gospodarstvo. Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti, trajnostno pridobljen les je bistven material za ozelenitev mest, ekosistemske storitve gozdov pa so ključnega pomena tudi za ohranjanje proizvodnje hrane. Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov, vsak izmed nas pa lahko prispeva k boju proti podnebnim spremembam z izbiro domačih in certificiranih lesenih izdelkov.

Zavoda za gozdove Slovenije, kot osrednja strokovna gozdarska institucija skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov, njegova osrednja naloga pa je načrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov, z zagotavljanjem vseh njihovih funkcij. Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove deležni veliko površinske obnove. Skupaj je bilo od leta 2018 do 2021 posajenih več kot 5 milijonov sadik gozdnega drevja. Gre za največji projekt obnove gozdov v zgodovini Slovenije, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi na evropskem nivoju. Poleg obnove gozdov ima za prihodnost gozdov velik pomen nega gozdnih sestojev, grožnjo za obnovo gozdov pa predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst in karantenskih organizmov v gozdovih. Gozdovi so zelo pomembni tudi za biotsko raznovrstnost, rastlinske in živalske vrste – skoraj polovica slovenskih gozdov je del evropskega omrežja Natura 2000.

Osrednji dogodek na Krasu

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.

Uvodni dogodek je dopolnilo odprtje razstave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreves, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Pot so zaključili s predstavitvijo nove poti Zeleno srce Krasa, ki je zaokrožila temo letošnjega mednarodnega dneva gozdov Zdrav gozd za zdrave ljudi.

O razstavi Sledi ognja

Razstavni projekt Sledi ognja je umetniška oblika arhiva, ki pred dokončnim izginotjem beleži/arhivira ostanke kraških gozdov po največjem požaru v zgodovini Slovenije, tako na slovenski, kot italijanski strani. Preizprašuje vlogo človeka ter njegova prizadevanja za ohranitev narave, domov in življenj. V prizadevanjih za slednje izginejo tudi meje, ki so desetletja ločevale in narekovale način življenja obmejnih prebivalcev. Nastajanje projekta v naravo vnaša subtilno intervencijo, sled človeka - v tem primeru avtorja, ki bo s časom prav tako odšla v pozabo skupaj z ostanki dreves. Ob tem pa nastajajo odtisi pokrajine (zgorelih dreves), ki v postopku žganja keramike ter ponovni izpostavljenosti ognju ostanejo trajen pomnik "časa nekoč".

Avtor projekt izvaja na celotnem požarišču, kjer v glino odtiskuje pogorele ostanke dreves. Posamezen odtis nato v svojem ateljeju oblikuje v končno podobo ter pripravi za žganje keramike, kjer s postredukcijo doseže videz zgorelega. Projekt je avtor začel po požaru leta 2022 in se še nadaljuje.