S koncem marca se bo zaključil mednarodni projekta reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah. V prihodnje je cilj, da se oba dela populacije povežeta, kar je nujno za dolgoročno ohranitev risov pri nas.

S ciljem preprečitve ponovnega izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo (t.j. so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja (in zato najbolj primerna) vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.

Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2. 

Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Že sedaj se vidijo genetski učinki doselitev in se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja. Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).

Film: Skupaj za rise