Slovenija je s 1. januarjem 2025 prevzela predsedovanje Skupini za gozdove. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne dejavnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami.

Skupina za gozdove, ki vključuje Avstrijo, Finsko, Slovenijo in Švedsko, je namenjena poglabljanju sodelovanja v okviru gozdarske politike Evropske unije (EU). Uradno je bila ustanovljena oktobra 2022 v Luksemburgu. Ključni cilji Skupine za gozdove so:

• vzpostavitev neformalnega dialoga za pripravo skupnih stališč,
• izmenjava znanja ter poznavanja okoliščin in ozadij delovanja Evropske komisije, ter
• zagotovitev medsebojne podpore v zvezi z odločanjem na ravni EU o temah, povezanih z gozdovi.

Partnerstvo se zavzema za celostni pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozdov (ekonomske, okoljske in socialne) obravnavane enakovredno, tj. po načelih procesa »FOREST EUROPE«.

Pristop partnerstva je skladen z načinom upravljanja z gozdovi v Sloveniji, kjer z gozdovi upravljamo večnamensko. Poleg tega zagovarja upoštevanje in prepoznavanje obstoječih nacionalnih sistemov gospodarjenja, popisov gozdov, vsebin gozdnih programov in strategij ter prepoznavanja kulturnih ter zgodovinskih načinov gospodarjenja.

Na srečanju ministrov za kmetijstvo in gozdarstvo 7. februarja so razpravljali o izzivih, s katerimi se države članice soočajo pri izvajanju Uredbe o sektorju rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (LULUCF). Ta uredba določa cilje za ponore toplogrednih plinov in s tem pomembno vpliva na doseganje podnebnih ciljev EU. Slovenija je bila v procesu pogajanj in sprejemanja te zakonodaje na ravni EU zelo dejavna ter je ves čas opozarjala na vplive klimatskih sprememb in specifičnosti nacionalnega načina gospodarjenja z gozdovi.

Ministri so se strinjali, da nadaljujemo strokovno delo na zbiranju podatkov o gozdovih in se na podlagi le teh odločamo o nadaljnjih korakih. Na srečanju so se ministri dotaknili tudi predloga uredbe EU o monitoringu gozdov. Strinjali so se, da je pomembno ohraniti izmenjavo mnenj na strokovni ravni in nadaljevati tvorno sodelovanje v razpravah na Svetu EU, kjer se predlog trenutno obravnava.