Alpski kozliček (Rosalia alpina) je zagotovo ena izmed lepših žuželk, ki jih lahko srečamo pri nas. S svojo značilno kovinsko modro-sivo barvo in črnimi pegami pritegne pogled že od daleč. Sodi v družino kozličkov (Cerambycidae). Ker je ogrožen, je zaščiten.

Alpski kozliček je en izmed najlepših hroščev pri nas (fotografija: Peter Krimbacher, CC BY 3.0)

Alpski kozliček je hrošč dolg od 20 do 36 mm. Krila, oprsje in glava so kovinsko modro sive glave, na glavi pa ima tipalke, ki so občutno daljše od telesa. Samci imajo daljše tipalke kot samice. Tipalke (antene) imajo črne obročke.

Odrasli hrošči se pojavijo od junija do avgusta, odvisno od nadmorske višine. Živijo do šest tednov in se med tem prehranjujejo s cvetnim prahom. Samci se pred parjenjem med seboj borijo za samice. Oplojene samice odložijo jajčeca v razpoke v lubju, v razpokan in v propadajoč les bukve. Ličinke 3 leta vrtajo po lesu, preden se maja ali junija zabubijo. Ustreza jim svež bukov les, kot tudi že suh in razpadajoč. Lotijo se tudi javorjev in brestov ter nekaterih drugih listavcev.

Alpskega kozlička bomo našli v svetlih bukovih gozdovih od 600 do 1.200 m visoko. Je redek in zaščiten, zato ga ne smemo uničevati. Ogroža ga predvsem izginevanje primernega življenjskega okolja in intenzivno gospodarjenje z gozdom, kjer bukova drevesa ne dočakajo visoke starosti, les pa se ne pušča v gozdu. Alpski kozliček ne povzroča omembe vredne gospodarske škode.