Oglas odgovorna raba gozdov

Dolžina evropskih pešpoti v Sloveniji se je z novo potjo povečala

12.12.2016

Oznake evropske pešpoti12. december 2016 - V nekaterih delih Slovenije lahko pri hoji po gozdovih naletimo na rumeno-rdeče markacije, ki se razlikujejo od markacij, ki označujejo planinske poti. Rumeno-rdeča markacija označuje evropske pešpoti. V Sloveniji smo imeli dve pešpoti E6 in E7, od 10. decembra pa Slovenijo v majhnem delu prečka tudi pešpot E12, ki preko obalnega območja Slovenije povezuje Italijo s Hrvaško. Skupna dolžina teh poti presega 1.000 km.

V Slovenijo so evropske pešpoti zanesli že leta 1975 gozdarji. Zanje skrbi Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), ki so jo ustanovili: Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije. Glavno poslanstvo komisije je vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh, uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti v Sloveniji, širiti idejo hoje v naravi v obliki popotništva in turizma, seznanjati popotnike z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo, popularizirati gozdove Slovenije in njihov pomen za turizem, prispevati k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju, prispevati k razvoju podeželja, popularizirati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju, sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu, uveljavljati evropske pešpoti kot sestavino turizma.

E6 (Ciglarjeva pot), ki je bila odprta 24. maja 1975 na Mašunu, je dolga nekaj več kot 350 kilometrov, vodi iz Avstrije, od Radelj, Mozirja, Janč, Ilirske Bistrice, Slavnika, Strunjana in Sečovelj do Hrvaške. Prehodimo jo v dobrih 14 dneh. Na poti je 39 kontrolnih točk in žigov.

E 7 (Naprudnikova pot) je bila odprta 12. septembra 1986 na Mačkovcu in je dolga okoli 650 km in jo prehodimo v dobrem mesecu dni. Vodi od Robiča do Hodoša in poteka ravno v drugi smeri kot E6. E7 v našo državo prihaja iz Italije preko opuščenega Mednarodnega mejnega prehoda Robič in se nadaljuje preko Kobarida, Tolmina in Planine Razor nad Tolminom, čez Porezen na Blegoš, proti Škofji Loki, Ulovki, Vrhniki, do hriba Mačkovec nad vasjo Selo pri Robu, kjer se križa s pešpotjo E-6 in nadaljuje proti Krki, Žužemberku, Dolenjskim Toplicam do Gospodične na Gorjancih in nato dalje mimo samostana Pleterje do Kostanjevice na Krki in Bistrice na Sotli, skozi Podčetrtek in Rogaško Slatino na Donačko goro, preko Podlehnika v Ormož, Banovce, Moravske Toplice v Gornje Petrovce in Hodoš, kjer se pešpot na našem ozemlju konča in zapusti Slovenijo, ter se nadaljuje po Madžarski.

Zemljevid evropskih pešpoti v Sloveniji

E 12, je bila odprta 10. decembra 2016. Pot poteka od stične točke z italijansko traso na »Poti zdravja – Parenzani« nad nekdanjim mejnim prehodom Škofije, po njej do Škofij, nato desno po trasi Slovenske planinske poti do Hrvatinov in navzdol proti Ankaranu. Po cesti v smeri Kopra preko ankaranske Bonifike na viadukt čez železnico in po pešpoti in pločnikih mimo Škocjanskega zatoka do Porsche-ja. Od tu mimo vhoda v Luko in na severno obvoznico, na Pristaniško cesto in po Semedelski promenadi do »Poti zdravja« pri podhodu hitre ceste v Semedeli. Po njej mimo Žusterne proti Izoli. Skozi mesto Izola do Belevedera, kjer se priključi že obstoječi E 6. Obstoječa evropska pešpot E6 in nova E12 vodi po kolovozu, ki se z območja Belvederja spušča proti rtu Ronek in se po stezi nad klifom Mesečevega zaliva nadaljuje do hotela Krka. Od hotela Krka pa skupaj potekata E6 in E12 mimo gostišča Lambada in po poti na robu Strunjanskih solin do hotela Salinera in se na ovinku nad hotelskim kompleksom usmerila desno na vodoravno stezo do Pacuga in navzdol v Fieso. Od tu se pot povzpne do piranske cerkve, spusti v Punto in se nadaljuje po obali do Tartinijevega trga in naprej na Fornače, Bernardin in skozi Portorož do avtokampa v Luciji. Od tu se nadaljuje po »Poti zdravja« okoli rta Seča pod Formo vivo in ob Jernejevem kanalu do Seče, nato naprej ob robu solin do Sečovelj in mejnega prehoda Sečovlje, kjer vstopita na hrvaško ozemlje. Pot je dolga nekaj manj kot 50 km. Ima 3 kontrolne žige, v Ankaranu (Korta Bar), v Strunjanu v hotelu Krka PE Talaso Strunjan in v Sečovljah v Muzeju solinarstva. Za pot potrebujemo dva do tri dni. Evropska pešpot E 12 prihaja iz Španije, Francije in Italije na slovensko in hrvaško jadransko obalo, Črno goro, Grčijo in naprej v vzhodno Sredozemlje. Nova pot bo tudi prispevek k razvoju turistične infrastrukture območja in promociji turistične regije, saj bo pohodnike popeljala skozi tri obalna mesta in mimo številnih turističnih objektov, ki so za tovrstni turizem nepogrešljivi.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem