15. september 2016 - Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove nadaljujeta vseslovensko akcijo »Obnovimo slovenske gozdove,« ki sta jo začela pred dvema letoma po hudem žledolomu, v katerem je več kot polovica slovenskih gozdov utrpela veliko škodo. Tokrat bodo 15. oktobra po vsej Sloveniji organizirali nego sadik, ki so jih posadili v akciji leta 2014 in ostalega mladega gozda. 

»Gremo v naravo! – Neguj gozd, neguj sebe«, nadaljevanje uspešne in odmevne kampanje leta 2014 »Obnovimo slovenske gozdove«, je namenjena vsem, ki si želijo sodelovati pri nadaljnjem odpravljanju posledic žledoloma, ki je naše gozdove prizadel leta 2014, in vsem, ki si želijo ponovnega stika z naravo in spoznavanja gozda kot dela življenjskega okolja.

Do 15. oktobra bodo taborniki prek rodov in spletne strani www.gremovnaravo.si zbirali prijave prostovoljcev, ki se jim bodo pridružili 15. oktobra, po lokacijah po vsej Sloveniji. Skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove bodo prostovoljce naučili, kako strokovno izvesti nego sadik, poskrbeli bodo za potrebno opremo, malico, prostovoljci pa naj prinesejo dobro voljo, pripeljejo prijatelje, mame in očete, brate in sestre, dedke in babice …, telefone pa naj pustijo doma. 

»Želimo si, da ljudje spoznajo gozd kot del naravnega okolja, ljudem želimo ponuditi možnost za zadovoljevanje potrebe po negovanju samega sebe (osebnega miru, harmonije, povezanostjo s samim seboj in drugimi) ter hkrati nadaljevati s pomočjo obnove slovenskih gozdov,« je poudaril Matic Stergar, tajnik Zveze tabornikov Slovenije.

Gozdovi so v Sloveniji najpomembnejše naravno bogastvo, so neločljiv del našega naravnega okolja in opravljajo celo vrsto funkcij, od proizvodnih do vrste ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

Nega gozda je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah, ki so prizadele slovenske gozdove v zadnjih letih, od katastrofalnega žledoloma v letu 2014, do velike razmnožitve škodljivcev - podlubnikov v letih 2015 in 2016, ki je prav tako ne pomnimo v zgodovini slovenskega gozda in se bo, po napovedih, nadaljevala tudi v prihodnje.

Nega spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd. Obnova gozda, bodisi s saditvijo sadik gozdnega drevja ali z naravno obnovo, je zgolj prva faza razvoja novega gozda. V nadaljevanju se ukrepom obnove gozda pridružijo ukrepi nege gozda, ki obsegajo vrsto del v gozdnih sestojih, od nege mladega gozda do redčenja v malo starejših in v odraslih sestojih ter priprave zrelih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski krog gozda.

Potrebo po obnovi in negi gozda so naravne ujme v slovenskih gozdovih močno povečale. Sečnji poškodovanega in odmrlega drevja sledi najprej obnova gozda, ki poteka po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja. Pri naravni obnovi je pomembna priprava sestoja in gozdnih tal na obnovo, ki se je v saniranih gozdovih že začela. Razvoju mladega gozda od klice dalje sledijo ukrepi nege, ki spremljajo gozdni sestoj v krajših in daljših časovnih razmikih vse do njegove odrasle dobe. Zaradi žledoloma bomo morali popolnoma obnoviti 14.000 ha gozda, od tega približno 900 ha s saditvijo sadik. Zaradi izredno močnega napada podlubnikov so se v letu 2015 površine gozda, kjer je potrebna obnova, povečale še za 2.400 ha, podoben trend pa pričakujemo tudi v letu 2016 in naslednjih letih.

Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Načela nege so univerzalna in jih lahko uporabimo povsod - prepoznavamo in pospešujemo pozitivne dejavnike in lastnosti ter zaviramo, preprečujemo negativne. In to načelo nege velja tako za gozd kot za posameznika, pa tudi za celotno družbo.

»S sodelovanjem v akciji Zveze tabornikov Slovenije Gremo v naravo: Neguj gozd, neguj sebe želimo pozitivne izkušnje gozdarstva pri uporabi načel nege pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi pokazati tudi širši javnosti in povabiti prostovoljce, da se nam pridružijo pri nekaterih ukrepih nege mladega gozda, ki jih bomo v okviru akcije skupaj izvedli. V najmlajši fazi razvoja gozda lahko pri izvedbi ukrepov nege, kot so obžetev, priprava tal za naravno obnovo, odstranitev neželenih rastlin in uravnavanje zmesi drevesnih vrst, sodelujejo tudi manj izkušeni pomočniki, kasneje pa ukrepi nege zahtevajo več strokovnega znanja in izkušenega gozdnega delavca,« je poudaril Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove.