V obširnih gozdovih živijo številne živali, ki imajo različne bolezni. Predvsem v tropskih gozdovih je takšnih bolezni veliko. Ko se odločijo izsekati gozd, npr. za plantaže, se spremeni okolje in nekateri povzročitelji bolezni se močno razmnožijo in za različnimi boleznimi začnejo obolevati ljudje. Krčenje gozdov tako povzroča pospešeno širjenje malarije in nekaterih drugih bolezni.

V času rimskega imperija so na območju celotne Evrope, predvsem, pa v sredozemskem območju intenzivno izkopavali gozdove. Les so uporabljali za kurjavo, gradnjo in druge namene. S tem pa so omogočili širjenje malarije, zaradi katere je umrlo veliko število ljudi. Arheološka izkopavanja in analiza ostankov rimskih otrok je pokazala, da jih je veliko umrlo zaradi malarije.

Raziskave po celotni zemeljski obli so pokazale, da izsekavanje gozdov spremeni življenjske pogoje za komarje, ki se zelo uspešno širijo na posekah in plantažah. Več vodnih površin in odprto okolje z višjimi temperaturami zagotavljata ugodne pogoje za razmnoževanje komarjev. Povečanje števila komarjev pa omogoča tudi bolj intenzivno širjenje bolezni, ki jih prenašajo. V letu 2010 je raziskava, ki so jo izvedli v Braziliji, pokazala, da posek 4 % tropskega gozda poveča število primerov malarije za 50 %.

Poleg komarjev pa se v primeru krčenja gozdov aktivno razvijajo še drugi prenašalci, ki prenašajo druge bolezni. Gozdovi vsebujejo številne patogene, ki so tam živijo že tisočletja in prehajajo med živalmi in prenašalci. Z odpiranjem takšnih gozdov omogočamo, da na ljudi prehajajo nove in nove bolezni, ki jih v preteklosti nismo poznali, ali pa so bile le lokalno razširjene. Danes, v času sodobne civilizacije, pa se lahko bolezni zelo hitro širijo po celotni človeški populaciji.

Vir: Yale Environment 360, 23.2.2016