Oglas odgovorna raba gozdov

Nominacija za biosferni rezervat Mura – Drava – Donava

20.10.2019

Gozd ob reki

Reke Mura, Drava in Donava tečejo skozi pet držav in tvorijo zeleni pas dolg 700 kilometrov. Obenem povezujejo več kot 930.000 hektarjev edinstvenega območja z razkošno naravno in kulturno dediščino, ki obsega tudi številne poplavne gozdove. Avstrija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Srbija so na UNESCO podale nominacijo za ustanovitev pet-državnega biosfernega rezervata Mura – Drava – Donava. O nominaciji bo UNESCO predvidoma odločil junija 2020.

Delo na vzpostavitvi pet-državnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava se je uradno začelo leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o ustanovitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta zaščitili svojo rečno krajino leta 2012, sledile so jima Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija je povezala pet koščkov sestavljanke v eno varovano območje.

Zemljevid biosfernega rezervata Mura - Drava - Donava

Strogo varovano in vplivno območje biosfernega rezervata se razprostira na 280.000 hektarjih in vključuje 13 zavarovanih območij. Obdaja ga 650.000 hektarjev prehodnega območja. Redki poplavni gozdovi, peščeni in gramozni prodi, rečni otoki in mrtvice tvorijo edinstveno rečno in kulturno krajino. Območje "Evropske Amazonke", kakor tudi imenujemo to območje, je dom 140 parom orla belorepca, kar je največja populacija te ogrožene vrste v Evropi. Tudi druge ogrožene vrste kot so beloglava čigra, črna štorklja, vidra, bober in jesetri tu najdejo varen dom. Obenem to območje nudi zavetje več kot 250.000 pticam na selitvi.

Kopački Rit
Kopački rit (fotografija: Mario Romulić)

Ne samo, da je območje dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, ampak je od Mure, Drave in Donave odvisno skoraj 900.000 ljudi. Razlivna območja ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo oskrbo s pitno vodo, izjemne rečne krajine pa povečujejo potencial za trajnostni turizem.

Po mnenju WWF Adria je v času podnebne krize in množičnega izumiranja vrst postalo vprašanje varovanja zadnjih naravnih območij stvar preživetja. Imenovanje biosfernega rezervata je pomemben odmik od škodljivih projektov, kot sta gradnja novih hidroelektrarn ali izkopavanje sedimentov. Trajnostno sobivanje ljudi in narave je smer, ki jo moramo izbrati.

Rečni ovinek z gozdom
Drava (fotografija: Goran Šafarek)

Delo na območju pet-državnega biosfernega rezervata je zelo obsežno. Projekti v skupni vrednosti 14 milijonov evrov, ki jih sofinancira Evropska unija, prispevajo k varovanju narave in razvoju celotnega območja. V okviru pobude coop MDD je vzpostavljeno sodelovanje zavarovanih območij v vseh petih državah z namenom čezmejnega upravljanja. Poudarek projekta Bike Trail Amazon of Europe pa je vzpostavitev trajnostnega modela kolesarskega turizma. Po drugi strani pa se z drugimi projekti izvajajo konkretni ukrepi za revitalizacijo rek, z namenom ustvarili nove habitate in rekreacijska območja ob rekah.

Zgornje podonavje
Zgornje podonavje (fotografija: Jaroslav Pap)

Pri pripravi nominacijskega obrazca so poleg WWF-a sodelovala tudi ministrstva in javne ustanove za varstvo narave v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji ter Unescov program Človek in Biosfera. Skupna nominacija je rezultat prizadevanj WWF-a, EuroNatur-a in številnih drugih organizacij za varstvo narave v vseh petih državah.

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem