Drevesa, katerih liste napadejo žuželke in drugi rastlinojedi, se na napad odzovejo in v listih se pojavijo različne kemične snovi, ki preženejo napadalce ali pa privabijo njihove plenilce. Listje tako prizadetih dreves se razgrajujejo bistveno počasneje, kot listje neprizadetih dreves.

Raziskava, ki so jo napravili na Univerzi v Chicagu na vrsti jelše (Alnus rubra) je pokazala, da se listje prizadetih dreves, ki konča v vodi, razgradi močno počasneje in vpliva na vodni ekosistem. Napadena drevesa tvorijo v listih različne kemične snovi, s katerimi se skušajo obraniti napada. Poleg tega iz listov umaknejo hranilne snovi. Ta način obrambe dreves je učinkovit, saj so ugotovili, da so drevesa, ki se branijo na tak način, manj prizadeta.

Napadena drevesa začnejo v listih tvoriti ali shranjevati tanine, strupe ali pa snovi, ki spremenijo okus. Nekatera drevesa začnejo izločati snovi, ki privabljajo plenilce, da bi tako zmanjšala število škodljivcev. Poleg tega iz listov umaknejo dušik, ki predstavlja hranilo za gosenice. To odvrne žuželke in druge rastlinojede, od intenzivnega hranjenja z listi. 

Vse te snovi, ki se znajdejo v listih, pa imajo zaviralni učinek na razpadanje listja. Vse te snovi vplivajo na živali, ki razgrajujejo listje. Njihovo delovanje je počasnejše in posledično listje ne razpade dlje časa. To ima še posebej velik vpliv na vodotoke, mlake in jezera, kjer se listje zadržuje dlje časa in vpliva na življenje.

Vir: Proceedings B, The Royal Society, 18.3.2015