Opozorilo pred azijskim in kitajskim kozličkom

  • 27.07.2015
  • Azijski kozliček - glava27. julij 2015 - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da obstaja realna nevarnost, da se pri nas pojavita azijski in kitajski kozliček. To sta nevarna škodljivca lesnatih rastlin in predstavljata veliko nevarnost za naše gozdove, vrtove in parke. Kozlička do sedaj v Sloveniji še nista bila najdena, so jih pa našli v Avstriji in Italiji. V Evropo sta verjetno prišla s paletami in drugim lesenim pakirnim materialom, sadikami javorjev in bonsajev iz Kitajske.

    Azijski kozliček

    Azijski kozliček (Anoplophora glabripennis) je hrošč črne barve z dolgimi tipalkami, ki pri samcih znašajo 2,5 dolžine telesa, pri samicah pa 1,3 dolžine telesa. Odrasel samček je brez tipalk velik 2,5 cm, samička pa 3,5 cm. Na pokrovkah imata oba okoli 20 belih lis ali pik.

    Samice poleti posamično odlagajo jajčeca v skorjo na zgornjem delu debla ali na vejah, ki so debelejše od 5 cm. Običajno odlagajo na vzhodno stran, ni pa to pravilo. Jajčeca so bela, podolgovata in dolga od 5 do 7 mm. Po dveh tednih se razvije bela ličinka, ki vrta po lesu. Najprej rije tik pod skorjo, kasneje pa gre globlje v les. Ko doseže velikost 5 cm, se zabubi. Hrošči naredijo popolnoma okroglo izletno odprtino, ki ima premer od 1 do 1,5 cm. Hrošči pred parjenjem opravijo zrelostno žretje. Prehranjujejo se z mlado skorjo, peclji in listi. Po enem do dveh tednih spolno dozorijo in se parijo.

    Azijski kozliček
    Slika: James Apleby, U.S. Fish and Wildlife Service

    Hrošči izletajo od junija do septembra, lahko tudi še oktobra. Živijo okoli enega meseca. Življenjski cikel traja eno ali dve leti.

    Azijski kozliček napada številna listnata gozdna in okrasna drevesa. V naših gozdovih so najbolj ogroženi, javorji, breza, jelše, bukev, jesen, topoli, hrasti, gaber, robinija, vrbe, lipe, jerebika, leska in brest. Med sadnimi drevesi se loti jablan, hrušk, murve in vseh koščičarjev. Od okrasnih dreves in grmovnic se loti budleje, albicije, koprivovca, cercidifila, ozkolistne oljčice, sofore in divjega kostanja.

    Kitajski kozliček

    Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis) je po videzu zelo podoben azijskemu kozličku. Obstaja nekaj drobnih razlik v videzu gosenice in hrošča, ki pa jih netrenirano oko zelo težko opazi. Tudi razvojni cikel je enak, le da samica odloži še enkrat več jajčec, kot samica azijskega kozlička in ličinke. Jajčeca odlaga na spodnji del debla in spodnje veje, kjer se ličinke zavrtajo v les. Življenjski cikel je daljši kot pri azijskem kozličku in traja dve ali tri leta.

    Kitajski kozliček napada več kot 47 vrst oz. rodov gozdnih, parkovnih in sadnih lesnatih rastlin. Najpogosteje napada javorje, pomembno škodo pa povzroča tudi na jelši, brezi, gabru, bukvi, platani, topolih, hrastih, vrbah, brestu, leski, drenih, vrtnicah, lovorikovcu, citrusih, jablanah in hruškah.

    Znaki napada

    Znake napada v zgodnji fazi težko prepoznamo. Običajno jih prepoznamo, ko drevo že začne propadati. Prvi znak napada je slabša vitalnost drevesa. Drevesa imajo manj listov, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo. Močan veter lomi veje, ki bi morale takšen veter brez škode vzdržati, lahko pa se podere celo drevo. Na rogovilah (samo azijski kozliček) ali na tleh (kitajski kozliček in redkeje azijski kozliček) najdemo črvino, ki jo izmetavajo ličinke. Na deblu in vejah se pojavijo izletne odprtine.

    Ukrepanje ob odkritju

    V primeru, da v gozdu odkrijemo kitajskega ali azijskega kozlička, o tem takoj obvestimo Zavod za gozdove Slovenije in Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

    Ker v Sloveniji kozlička še nista prisotna, se ukrepi za zatiranje še ne izvajajo, izvajajo pa se ukrepi za preprečevanje vnosa.

    Več informacij in slike

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu