Za privlačen in bogat vrt: www.vrtnarava.si

Pahernikova ustanova in Strojni krožek Bled sta dober zgled

  • 08.12.2015
  • Gozd8. december 2015 - Gozdovi imajo za Slovenijo velik pomen. Z njimi gospodarijo večinoma zasebni lastniki, ki pa imajo pri tem številne težave, s katerimi se morajo spopadati. Pahernikova ustanova in Strojni krožek Bled sta pozitivna primera, kako je mogoče gospodariti z gozdovi in kako si lahko lastniki gozdov medsebojno pomagajo.

    Slovenija je rekorder v Evropi glede absorpcije ogljikovega dioksida preko gozdov. Zaradi daljše rastne dobe in hitrejšega kroženja hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu so slovenski gozdovi z 9 tonami akumuliranega CO2 na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji ogljikovega dioksida. So med najpomembnejšimi dejavniki zniževanja bilance CO2 naše države. Z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi se njihov prispevek k blaženju podnebnih sprememb lahko še povečal.

    Umanotera, kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

    Slovenija je zibelka sonaravnega gozdarjenja. Poleg Leopolda Hufnagla in Heinricha Schollmayerja sodi med pionirje na tem področju tudi inženir Franjo Pahernik, ki je že pred drugo svetovno vojno pri gospodarjenju z družinsko gozdno posestjo na severnih pobočjih Pohorja sledil viziji »ohraniti gozdove zanamcem v vsej njihovi mogočnosti, pestrosti in tudi skrivnostnosti«. Danes skladno s to vizijo s 552 hektarji gozdov iz zapuščine družine Pahernik gospodari Pahernikova ustanova.

    Pahernikova gozdna posest je tudi učni oz. raziskovalni objekt, kjer se preizkušajo teoretična spoznanja v praksi. Iz prihodkov od prodaje lesa Pahernikova ustanova podeljuje štipendije študentom gozdarstva, spodbuja raziskovalno dejavnost ter se zavzema za splošni napredek gozdarskih ved ob spoštovanju kompleksnosti gozdnega ekosistema ter gozda kot učilnice trajnostnega razvoja. V 60. letih prejšnjega stoletja so na posestvu med prvimi začeli vpeljevati skupinsko postopno gospodarjenje, ki je s stalnim vključevanjem znanstvenih izsledkov Oddelka za gozdarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije prešlo v izvirno sproščeno tehniko gojenja gozdov. Gozdove že več kot pol stoletja obiskujejo študenti gozdarstva ter številne strokovne ekskurzije iz Slovenije in tujine. Dejavnost ustanove vključuje tudi ohranjanje spomina na družino Pahernik. Pahernikovi gozdovi predstavljajo zgled za številne zasebne lastnike gozdov, ki bi z aktivnim upravljanjem s svojim gozdom lahko zagotavljali delovna mesta ter sredstva za preživetje in razvoj na podeželju.

    V Sloveniji je po podatkih Zavoda za gozdove 461.000 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti tri četrtine vseh gozdov. Večina zasebnih lastnikov za gospodarjenje s svojimi gozdovi ni usposobljenih, številni niti ne vedo, kje imajo gozdove. Takšna velika razdrobljenost otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Zato so v luči blaženja podnebnih sprememb in tudi zagotavljanja prihodkov lastnikom gozdov pomembni vsi mehanizmi, ki zasebnim gozdnim posestnikom pomagajo oziroma jih spodbujajo k aktivnemu gospodarjenju z gozdovi. Pri tem so se kot uspešna izkazala združenja za medsosedsko pomoč – strojni krožki. Eden največjih in najbolj dejavnih v Sloveniji je Strojni krožek Bled, ki nudi podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov na področju Gorenjske in ima že blizu 400 članov. Učinkovito zagotavljajo koordinacijo med ponudniki in uporabniki storitev. Tako imajo lastniki gozdov na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezni lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Krožek zagotavlja tudi strokovno svetovanje pri negi gozdov ter odkup in prodajo lesa, vključno z biomaso za ogrevanje, ter kmetijske storitve. Na ta način je Strojni krožek Bled dober in inovativen primer povezovanja lastnikov gozdov, ki s povečanjem učinkovitosti in strokovnosti omogoča povečanje količin lesa iz zasebnih gozdov oziroma večji donos za posamezne lastnike. Možnost prodaje lesa pomaga lastnikom tudi pri gojitvenih delih v gozdovih, s katerimi se povečujeta stabilnost in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Nenazadnje se z organiziranim izvajanjem medsebojnih uslug ustvarjajo delovna mesta na kmetijah.

    V Sloveniji obstaja 45 strojnih krožkov, ki bi lahko uporabili uspešni model, ki so ga razvili na Gorenjskem. Oživljanje rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bi bil pomemben prispevek k bilanci CO2 naše države.

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu