Klimatske spremembe vplivajo na drevesne vrste v gozdovih. Smreka je pri nas kot tudi drugje v srednji Evropi, kjer so jo močno širili pod vplivom t.i. nemške gozdarske šole, med najbolj problematičnimi drevesnimi vrstami, ki jo bodo klimatske spremembe najbolj prizadele. Lastniki gozdov, ki razmišljajo za prihodnost, bodo smreko na večini rastišč morali nadomestiti z drugimi drevesnimi vrstami.

Smreka v večjem delu Slovenije raste na neustreznih rastiščih, kar se kaže v veliki prizadetosti v naravnih ujmah. Izbruhi lubadarja, vetrolomi in druge ujme so močno prizadeli smreko v našem okolju in številni sestoji, kjer je smreka prevladovala, so propadli. Te sestoje bo treba naravno ali umetno obnoviti in sedaj je primeren čas, da jo nadomestimo z drugimi drevesnimi vrstami, saj bo ponovno sajenje smreke skoraj zagotovo vodilo v nove težave v prihodnosti.

Avstrijski BFW je pripravil usmeritve za zamenjavo smreke v Zgornji Avstriji. Kot nadomestne vrste predlagajo dob, bukev, duglazijo in jelko. Hrast dob priporočajo do nadmorske višine 500 m nadmorske višine in predvsem za težka in vlažna tla. Jelka je drevesna vrsta, ki je, podobno kot pri nas, bila v preteklosti veliko bolj razširjena. Priporočajo jo, ker bolje prenaša višje temperature kot smreka. Bukev je najbolj primerna za zamenjavo smreke, saj se je izkazalo, da zelo dobro prenaša klimatske spremembe in dobro stabilizira sestoje. Zelo je primerna za apnenčasta in dolomitna rastišča, kjer naj bi njen delež znašal okoli 40 %. Duglazijo, ki sicer izvira iz Severne Amerike, pa priporočajo za kisla rastišča. Prav tako priporočajo, da lastniki sadijo brezo, divjo češnjo in oreh.