Prof. dr. Jurij Diaci o podeljevanju raziskovalnih sredstev Pahernikove ustanove

  • 29.12.2015
  • Prof. dr. Jurij Diaci je predsednik Komisije za podeljevanje raziskovalnih sredstev Pahernikove ustanove. Pogovor o podeljevanju sredstev s strani Pahernikove ustanove slovenskim raziskovalcem s področja gozdarstva je nastal ob podelitvi Pahernikovih štipendij študentom gozdarstva 10. decembra 2015.

    prof. dr. Jurij Diaci

    Ali nam lahko predstavite postopek podeljevanja sredstev za raziskovalno delo?

    Ustanova vsako leto na začetku julija razpiše natečaj za dodeljevanje raziskovalnih sredstev. Vloge preveri in oceni Komisija za raziskovalno delo Pahernikove ustanove, ki pri delu sledi Pravilniku za dodeljevanje raziskovalnih sredstev. Kandidati v vlogah predstavijo cilje in metodiko raziskave ter utemeljijo porabo sredstev. Pogoji razpisa, pravilnik in obrazci za vloge so javno dostopni na spletni strani Pahernikove ustanove.

    Kdo je upravičen do sredstev za raziskovalno delo?

    Na natečaj se lahko prijavljajo študentje druge in tretje stopnje gozdarskega študija na Biotehniški fakulteti, raziskovalci Oddelka za gozdarstvo z dokončanim doktoratom znanosti in drug - za sofinanciranje izpopolnjevanja v tujini se lahko prijavijo tudi brezposelni diplomanti gozdarstva.

    Ali Pahernikova ustanova še posebej spodbuja kakšno področje raziskovanja na področju gozdarstva oziroma kakšnim raziskavam so v največji meri namenjena raziskovalna sredstva Pahernikove ustanove?

    Skladno z voljo ustanoviteljice gospe Vide Ribnikar se sofinancira raziskovalna dejavnost za razvoj sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Takšen način gospodarjenje je v Sloveniji uzakonjen, zato se sofinancirajo praktično vsa gozdarska raziskovalna področja od krajinske in gozdne ekologije, varstva, gojenja in urejanja gozdov do gozdne tehnike, organizacije in ekonomike.

    Koliko sredstev je bilo v preteklih letih namenjenih za raziskovalno delo?

    V preteklih petih letih je Pahernikova ustanova izpeljala osem razpisov za raziskovalna sredstva, na katerih je bilo dodeljenih 76 raziskovalnih nalog in drugih sofinanciraj v skupnem znesku več kot 150.000 €. Med drugim je ustanova sofinancirala dve podoktorski raziskovalni nalogi, devet izpopolnjevanj študentov in profesorjev v tujini, šest podiplomskih šolnin, 10 gozdarskih posvetovanj z izdajo zbornikov in drugih gozdarskih znanstvenih publikacij. Drugo so bile čiste raziskovalne naloge.

    Ali bi kakšen raziskovalni projekt posebej poudarili?

    Pahernikova ustanova pomembno prispeva k razvoju gozdarskega raziskovalnega dela tudi s Pahernikovim gozdom, kjer je Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete skupaj z Gozdarskim inštitutom, Zavodom za gozdove, Biološkim inštitutom ZRC SAZU in partnerji iz tujine (npr. EFI iz Freiburga) zastavil nekatere pomembne dolgoročne raziskave, ki drugje ne bi bile mogoče. Poleg sodelovanja pri zastavitvi eksperimentov v naravi sta neprecenljivi pomoč pri meritvah in nadzor objektov. Zaključeni in tekoči projekti so obravnavali npr. rastne odzive drevesnih vrst ob višinskem gradientu Pohorja, vegetacijsko kartiranje Pahernikovih gozdov, pojavnost rdečega srca pri smreki in mokrega srca pri jelki, ekološko in ekonomsko vrednotenje drevesnih mikrohabitatov, postavitev meteorološke postaje z analizami sestojnega podnebja in ekologije pomlajevanja, priprava vzorčnega načrta za gozdno posest, proučevanje ekoloških, organizacijskih in ekonomskih vidikov racionalizacije nege gozda.

    Koliko sredstev je bilo podeljenih v študijskem letu 2015/2016? Kaj je glavno merilo za dodeljevanje sredstev?

    Letos je Pahernikova ustanova odobrila sofinanciranje sedmih raziskovalnih nalog v skupnem znesku 32.000 €.

    Vloge se razvrščajo glede na kakovost raziskave in kakovost znanstvenih dosežkov prosilca. Vendar se prosilci obravnavajo glede na kategorije razpisa, tako da študentov in mlajših raziskovalcev ne primerjamo neposredno z uveljavljenimi raziskovalci.

    Ali bi želeli sporočiti še kaj?

    Precejšnja zadrega se pojavlja pri sofinanciranju študentskih raziskav, kjer gre pretežno za kritje neposrednih materialnih stroškov dela (npr. prevozi na teren, nakup drobnega materiala). Vendar so sredstva študentskih raziskav najprej zmanjšana za 20 % davek države na donacije, potem pa še za dajatve na študentsko delo.

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem