Za privlačen in bogat vrt: www.vrtnarava.si

Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn o podeljevanju štipendij Pahernikove ustanove

  • 22.12.2015
  • Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn je predsednica Komisije za podeljevanje štipendij Pahernikove ustanove. Pogovor o štipendijah Pahernikove ustanove in pogojih za njihovo pridobitev je nastal ob podelitvi štipendij študentom gozdarstva 10. decembra 2015.

    Lidija Zadnik Stirn

    Ali nam lahko predstavite postopek podeljevanja štipendij?

    Štipendije se podeljujejo skladno s Pravilnikom za dodelitev štipendij Pahernikove ustanove, ki je živ dokument, saj se skladno s spremembami v okolju (zakonodaja, študijska pravila in podobno) ter zahtevami stroke vsako leto spreminja. Zadnji je bil dodelan junija 2014. Pravilnik pripravi Komisija s strokovno pomočjo gospe akademkinje prof. dr. Alenke Šelihove, dipl. pravnice, članice Uprave Pahernikove ustanove, potrdi pa ga Uprava Pahernikove ustanove.

    Na osnovi Pravilnika se javno (BFGO, BF, UL, časopisi, internetne strani) razpišejo štipendije. Vloge zbira Komisija, ki jih na seji pregleda in, glede na kriterije iz Pravilnika, točkuje in rangira. Rezultate preda Upravi, ki potrdi za prejem štipendije po rangu prve kandidate glede na razpis.
    Letno je razpisanih sedem štipendij, doslej tri za doktorski študij, štiri za drugo stopnjo, magisterij, letos pa zaradi želje, da spodbujamo doktorski študij, štiri za doktorski študij in za magistrski - drugo stopnjo. Uprava lahko glede na ugodno finančno stanje dodeli tudi več štipendij. Doslej je bila praksa do vključno osem (eno več kot je razpisano). Komisija šteje pet članov: trije profesorji, en asistent, en študent.

    Katerim študentom so štipendije namenjene?

    Štipendije se podelijo izključno državljanom Slovenije, študentom gozdarstva Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani na drugi in tretji stopnji. Zahteve, ki jih morajo izpolniti, so najmanj ocena 8, redno vpisan, starost do 35 let itd. Pogoji so podobni kot za druge štipendije. Omenim pa lahko, da je višina štipendije Pahernikove ustanove mnogo višja.

    Ali se štipendija podeli za celotno obdobje študija?

    Štipendija se podeli za eno študijsko leto (12 mesecev) z možnostjo ponovnega kandidiranja, če študent izpolnjuje pogoje. Absolventom (absolventski staž), ponavljavcem, pavzerjem in ostalim za Slovenijo specifičnim kategorijam se štipendije ne podeljujejo. Štipendist prejema štipendijo mesečno, 12 mesecev v študijskem letu.

    Koliko štipendij ste podelili do danes?

    Naj na tem mestu naj omenim še, da je gospa Vida Marija Ribnikar pred svojo smrtjo, leta 2008 donirala Oddelku za gozdarstvo sredstva za pomoč študentom gozdarstva. V letu 2009 so bili štirje prejemniki donacije gospe Vide Marije Ribnikar za spodbujanje podiplomskega študija gozdarstva, leta 2010 jih je bilo devet in leta 2011 že 12. V letu 2011/12 je bilo podeljenih pet štipendij za drugo stopnjo - magistrski študij, 2012/13 pa osem štipendij prav tako za drugo stopnjo, leta 2013/14 pa najprej eno štipendijo za doktorski študij in sedem za drugo stopnjo, nato pa zaradi zaposlitve doktoranta, prejemnika štipendije, še ena dodatna za drugo stopnjo, skupaj torej spet osem. V letu 2014/15 bomo podelili tri štipendije za doktorski študij in pet za drugo stopnjo.

    Sredstva so študentje porabili za kritje vpisnih stroškov, izdelavo diplomskih in doktorskih nalog, seminarskih nalog, objav, dodatnega izobraževanja. Prepričana sem, da je bila našim študentom ta finančna podpora spodbuda za še bolj resen študij, inovativnost, aktivnosti za obštudijske dejavnosti.

    Koliko štipendij ste podelili letos in kaj je bil glavni kriterij?

    V letu 2015/2016 smo podelili tri štipendije za drugo stopnjo in prav tako tri štipendije za doktorski študij. Glavni kriterij je bil študijski uspeh, pogoj je seveda povprečna ocena najmanj 8. Pomemben je bil tudi socialni status, pa dodatne – obštudijske dejavnosti, sodelovanje pri raziskavah, objave, študij v tujini, sodelovanje v nevladnih organizacijah, kulturna udejstvovanja, varstvo narave, dodatni tečaji, poletne šole itd. Pomembno je tudi motivacijsko pismo pa tudi delo in raziskave na konkretnih gozdnih področjih, zlasti v Pahernikovih gozdovih.

    Za leto 2015/16, kar podeljujemo danes pa moram, kot posebnost štipendij Pahernikove ustanove, omeniti dejstvo da na Univerzi v Ljubljani in tudi drugje v EU in svetu ugotavljamo, da se interes za doktorski študij zmanjšuje, kar za razvoj nobene stroke ni dobro, saj vemo, da je teorija brez prakse jalova, praksa brez teorije pa slepa. Ravno na Oddelku za gozdarstvo pa o zmanjšanem interesu za doktorski študij ne moremo govoriti. Ta se je pri nas povečal. Menimo, da tudi zato, ker imajo študentje možnosti za štipendijo Pahernikove ustanove. Tako letos prvič lahko Pahernikova ustanova podeli kar tri štipendije na doktorskem študiju.

    Druga letošnja posebnost pa je, da se je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev štipendije na drugi stopnji, močno povečalo. Letos smo prejeli sedem vlog; eno smo zavrnili, šest jih je izpolnjevalo pogoje.

    Kaj vam je pri delu še posebej všeč in kakšne spremembe bi si želeli v prihodnje?

    Pomembno je, da lahko ravno v okviru sodelovanja s Pahernikovo ustanovo širokosrčnost, dobrodelnost, socialni čut, etičnost prenašamo od rodbine Pahernik, zlasti gospe Vide Marije Ribnikar na mlajše rodove. Da imajo dobri študentje možnost študija, kljub socialni šibkosti, da imajo možnost tudi dodatnega izpopolnjevanja, dostopa do boljšega znanja, tudi praktičnega z delom in raziskavami v Pahernikovih gozdovih, ki so učni objekt – naš laboratorij; da vidijo, da je v slogi, odličnem sodelovanju v trikotniku študent – fakulteta – Pahernikova ustanova moč, da čutijo, da jim vendar želimo pomagati vsi – učitelji, upravljavci Pahernikove ustanove, da jim je želela pomagati rodbina Pahernik, da v stiski ne bodo sami. Ne nudimo jim samo znanja, želimo jim nuditi podporo v različnih oblikah, z zgledom in dejanji, ne le denarjem.

    Kaj si želim: urejeno in manj komplicirano zakonodajo glede financiranja - obdavčitve donacij so nerazumljive; večji družbeni pomen lesu, gozdu, naravi, ki jo morajo ljudje spoštovati in se ji prilagajati in ne obratno. Iz narave se tudi ljudje marsikaj lahko naučijo.                                                

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem