6. april 2018 – V Starem trgu pri Ložu se je pod vodstvom državnega sekretarja mag. Marjana Podgorška sestala Koordinacijska skupina za sanacijo posledic vetroloma iz decembra 2017. Na seji so ugotovili, da dela na terenu potekajo hitro in učinkovito kljub neugodnim vremenskim razmeram, s katerimi so se soočali pozimi, ko so sanacijo zaradi snežnih razmer začeli več kot dva meseca pozneje od prvotnih načrtov. Za sanacijo bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo nekaj manj kot štiri milijone evrov.

V decembru 2017 je eno petino slovenskih gozdov dodatno prizadel močan vetrolom, ki je poškodoval 2,2 milijona m3 drevja, večinoma iglavcev (90 %). Po površini prizadetih gozdov močno izstopa Kočevsko, kjer je poškodovanih kar 69 % gozdnih površin, močno poškodovani pa so tudi gozdovi na Notranjskem in Koroškem. V državnih gozdovih je bilo poškodovanih za skoraj 1 milijon m3 dreves oz. 43 % poškodovane lesne mase, ostala poškodovana lesna masa je v zasebnih gozdovih. Največje poškodbe so na Kočevskem (797.000 m3), sledijo postojnsko (413.000 m3), slovenjgraško (262.000 m3) in nazarsko (262.000 m3) gozdnogospodarsko območje.

Zavod za gozdove Slovenije je do sredine februarja 2018 za čim hitrejšo in učinkovito sanacijo poškodovanih gozdov pripravil Načrt sanacije gozdov. poškodovanih v vetrolomu, ki je podlaga za izvedbo vseh ukrepov za sanacijo stanja po vetrolomu in obnovo poškodovanih gozdov. Po vetrolomu je zavod lastnikom gozdov za izvedbo sanitarnega poseka izdal skoraj 11.000 odločb za posek v vetrolomu poškodovanih dreves. Zimske razmere z obilico snega in mrazom so pozimi občutno oteževale izvajanje sanacijskih del, v višjih legah pa še vedno onemogočajo. Od celotne poškodovane količine drevja je bilo po zadnjih podatkih posekanih za 456.000 m3 drevja, kar predstavlja 21 % poškodovane lesne mase.

Zaradi zahtevnih razmer pri sanaciji gozdov je Ministrstvo Zavodu za gozdove predlagalo, da v primerih, ko bo ugotovil, da odločbe o sanitarni sečnji ne bodo izvedene v postavljenih rokih, da preveri, ali jih je bilo mogoče izvesti. Če bo ZGS na podlagi navedenega ugotovil, da lastniki iz objektivnih vzrokov (vremenski pogoji, obsežnost sečnje, dostopnost oz. odprtost gozdov ipd.) odločb ne bodo mogli izvesti, ima zavod možnost, da izdane odločbe, po uradni dolžnosti, zaradi njihove neizvršljivosti izreče za nične ter določi nove smiselne roke.

Obnova poškodovanih gozdov (naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo) je predvidena na 5.450 ha, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 432 ha, za kar bo do leta 2022 treba zagotoviti 920.000 sadik gozdnega drevja. Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 7 milijonov evrov.

Ministrstvo in Zavod v okviru svojih pristojnosti opravljata vse možne aktivnosti za čim hitrejšo sanacijo in preprečitev sekundarne škode. Koordinacijska skupina sproti išče rešitve in zmanjšuje ozka grla v gozdno-lesni verigi za hitro in učinkovito sanacijo posledic vetroloma. Na terenu potekajo okrepljene aktivnosti svetovanja, izobraževanja ter povezovanja lastnikov poškodovanih gozdov za skupno izvedbo del v gozdovih z usposobljenimi izvajalci, še posebej na območjih z drobno gozdno posestjo. Izvaja se tudi program demonstracij varnega dela v gozdu v razmerah naravnih ujm na vseh območnih enotah, ki so bile prizadete v vetrolomu.

Posek in spravilo polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato ZGS lastnikom priporoča, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce. Trenutno je pri izvedbi ukrepov sanacije ključno, da se posek poškodovanih dreves iglavcev izvede čim prej, vendar na varen način, šele nato pa bo sledila obnova gozdov.

Fotografije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano