Ujme in podnebne spremembe vplivajo na gozdove. Gospodarske in zaščitene gozdove (npr. v narodnih parkih) poškodujejo vetrolomi, žledolomi, snegolomi ali oslabijo suše, nato pa jih napadejo škodljivci. Edini učinkoviti ukrep je sanitarna sečnja, s katero pravočasno iz gozda odstranimo prizadeta drevesa in s tem preprečimo širjenje škodljivcev (npr. podlubnikov). Izkazalo pa se je, da je sanitarna sečnja v zaščitenih gozdovih po celem planetu vse prepogosto le izgovor za pridobivanje in prodajo lesa v tržne namene. Preko sanitarne sečnje lokalne skupnosti, posameznik in celo države zaobidejo pravila zaščite z namenom izkoriščanja gozdov, ki jim je družba priznala poseben pomen in jih želi ohraniti.

Na Univerzi v Würtzburgu so izvedli raziskavo, s katero so ugotavljali, koliko posegov v zaščitene gozdove je resnično potrebnih, koliko pa jih je takšnih, ki imajo prikrite ekonomske namene. Izkazalo se je, da je glavni razlog za poseg v zaščitene gozdove s sanitarno sečnjo pridobivanje lesa, z izgovorom, da ga je treba posekati, preden se njegova vrednost zmanjša, šele na drugem mestu pa je kontrola škodljivcev. Sledijo varnostni vidiki in obnova gozda oz. gozdnih habitatov. Evropa je celina, kjer delež posegov v zaščitene gozdove z namenom pridobivanja lesa prevladuje.

Posegi s sanitarno sečnjo so nujno potrebni v gospodarskem gozdu, da se prepreči povečevanje škode. Ni pa potrebna z vidika obnove gozda in biotske raznovrstnosti (biodiverzitete). Gozdovi, ki so jih prizadele ujme, so vrstno veliko bolj pestri, prav tako pa predstavljajo življenjsko okolje za številne ogrožene vrste.

Vir: Conservation Letters, 26.3.2018