Visoki pajesen (Ailanthus altissima) je invazivna tujerodna drevesna vrsta, ki se širi po Sloveniji. Najhitreje se širi na površinah, s katerimi ne gospodarimo intenzivno. Gozdarski vestnik piše, da je raziskava, ki so jo napravili na Biotehniški fakulteti, pokazala, da se visoki pajesen pri nas zelo uspešno pomlajuje s semeni in vegetativno.

Visoki pajesen izvira iz Kitajske, v Evropo pa so ga prinesli leta 1751. Pri nas so ga začeli saditi po letu 1795 kot okrasno drevo, v 19. stoletju pa so z njim pogozdovali gole kraške površine. Pogozdovanje je bilo zelo uspešno, saj gre za hitro rastočo drevesno vrsto, ki zraste do 25 metrov in prenese zelo nizke zimske temperature. Semena se širijo z vetrom, eno žensko drevo pa na leto ustvari do 325.000 semen. Intenzivno odganja tudi iz panja in korenin, poganjki pa ne potrebujejo veliko svetlobe za preživetje.

Danes je zelo razširjen na Primorskem, kjer se nekontrolirano razrašča ob prometnicah, na opuščenih kmetijskih in industrijskih področjih in na posekah. Zaradi intenzivnega odganjanja iz panja in korenin ga je zelo težko zatreti. Ko matično drevo odstranimo, se pojavi veliko mladih poganjkov, ki jih je treba neprestano odstranjevati nekaj let, da se drevo izčrpa in propade.

Analiza pomlajevanja je pokazala, da je največ visokega pajesena semenskega nastanka, sledijo poganjki iz korenin in panjevski poganjki. Z vidika pomlajevanja so najbolj učinkoviti poganjki iz panja, ki bistveno hitreje rastejo in prerastejo druge rastline. Z vidika širjenja je najbolj učinkovito razmnoževanje s semeni na odprtih predelih (npr. posekah in opuščenih površinah). Drevesa velikega pajesena, ki rastejo na gozdnem robu, imajo največjo možnost širjenja. S koreninami in koreninskimi poganjki se širijo v notranjost gozda, s semeni pa na odprto površino.

Na Primorskem visoki pajesen lahko, v primeru, da ne izvajamo ustrezne nege gozda, postane prevladujoča vrsta, ki ji je šopasto primešana robinija ter posamezna drevesa črnega gabra, koprivovca in malega jesena.

Raziskava je pokazala, da se veliki pajesen na Primorskem uspešno obnavlja in širi, ena izmed posledic pa je zmanjšanje količine črnega bora, ki se tam, kjer se razraste pajesen, ne pomlajuje. Ker povzroča poškodbe na cestni infrastrukturi, njegov pelod pa je alergen, je uvrščen na sezname najbolj nevarnih invazivnih vrst, ki jih je treba na vse načine odstranjevati. Vendar pa, ker je skromna in prilagodljiva vrsta ter zelo odporen proti suši, ima velik potencial z vidika podnebnih sprememb in tudi njegov les ima potencial za uporabo. Zaradi tega se avtorji raziskave sprašujejo, ali je smiselno, da se intenzivno borimo proti njemu.

Povzeto po (vir): Brus R, Arnšek T, Gašek D: Pomlajevanje in širjenje visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) na Goriškem. Gozdarski vestnik, letnik 74, številka 3, Ljubljana 2016.