V Sloveniji najden nov podlubnik – azijski ambrozijski podlubnik

Vitli Krpan

Abrozijski lubadar24. avgust 2017 - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da so na Podsabotinu v Goriških brdih blizu italijanske meje našli hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus. Gre za prvo potrjeno najdbo na območju Slovenije. Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav (monitoring) za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin.

Azijski ambrozijski podlubnik napada listavce. Napada sadne rastline (rožičevec, kaki, figovec, jablana, češnja, sliva, breskev) in trto ter številne vrste gozdnih in okrasnih rastlin (hrast, topol, vrba, jelša, javor, jesen, breza, brest, platana, dren, rododendron, hibiskus, robinija in druge). V drevesa in grmovnice vrta rove, v katere se naseli simbiotska gliva. Poškodbe vodijo v slabljenje rastlin, odmiranje vej in lomljenje poganjkov. Rastline zaradi napada pogosto propadejo.

Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi je bil azijski ambrozijski podlubnik prvič najden leta 2003 v Italiji v Toskani, kasneje še v Franciji in leta 2016 tudi v Španiji. Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.

Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega. V Italiji ob najdbi niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja Italije. Francija in Španija sta ob najdbah začelii z izvedbo ukrepov za izkoreninjenje hrošča (posek napadenih dreves in poostren monitoring).

Najdba v Sloveniji je zaenkrat omejena na dve lokaciji (Podsabotin in Prvačina). Hrošči so se ujeli v vabe ob robu listnatega gozda. Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev določil vrsto Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem.

Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali 100 m pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. Zato se v nadaljevanju načrtuje postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov z namenom ugotovitve vira napada, saj razen hroščkov v vabah do sedaj niso bila najdena napadena drevesa.

Fotografija: UVHVVR

 

Knjiga drevesne vrste na slovenskem