16. jul. 2012 - Julij je tisti pravi poletni mesec. Temperature so krepko nad 30 stopinj, dan je dolg, sončna pripeka pa je skoraj vsakodnevna. So poletja, ko je julij hladnejši, vendar letos ne kaže, da bi bilo tako. Drevesa in druge rastline se morajo spopadati z vročino, ki pa je v gozdu le nekoliko manj naporna, kot na travniku ali celo v mestu. Poletne popoldanske nevihte pa skrbijo, da gozd ne trpi pomanjkanja vode.

Sprehod skozi gozd v vročem julijskem dnevu je bolj prijeten kot sprehod po mestu ali travniku. Drevesne krošnje preprečujejo sončnim žarkom, da bi dosegli tla in jih segreli. Temperature v vrhu krošnje so zelo visoke, vendar pa se s spuščanjem proti tlom hitro znižajo. Dodatno zrak hladi izparevanje vode iz rastlin, ki je fizikalni proces, pri katerem se porablja toplota. Zrak v gozdu ima tudi nekoliko višjo zračno vlago, ki ugodno vpliva na naše počutje. Zaradi vsega naštetega je sprehod skozi gozd v poletni vročini tako prijeten.

Na gozdnih posekah poteka srdit boj za svetlobo.

Če gozd pogledamo od daleč, je zelo temno zelene barve. Po barvi težko med seboj ločimo iglavce in listavce, ločimo jih lahko le po različni strukturi, ki jo vidimo. Listi so polni klorofila, zato so tako temne barve. Skozi krošnje pride do tal le malo svetlobe, zato bomo v sklenjenem gozdu le redko videli cvetoče rastline. Tu in tam bomo srečali kakšno cvetočo smrdljičko in navadno kresnico, sicer pa bo večina podrasti zelene. Začele so cveteti ciklame.

Povsem drugače je na gozdnem robu, ob gozdnih poteh, na posekah in drugje, kjer seže neposredna sočna svetloba do tal. Med rastlinami poteka divji bolj za svetlobo in zbirka rastlin je pestra. Veliko jih cveti. Ljubitelji cvetočih rastlin bodo ravno na takšnih odprtinah v gozdu prišli na svoj račun. Vzeti s seboj ključ za določanje rastlin ne bo slaba odločitev.

Zorijo maline in borovnice.

Ljubitelji gozdnih sadežev sedaj pridejo na svoj račun. Zadnjih nekaj deževnih dni je spodbudilo rast gob. Ljubitelji borovnic jih še vedno nabirajo, čeprav je letos letina nekoliko skromnejša. Bogato zorijo maline, katerih nabiranje pa je lahko pravi podvig. Običajno preraščajo večje površine, pogosto pa uspevajo skupaj z robido. Prehod skozi tako zaraščene površine je težaven zaradi trnov in prepletenosti stebel. Robide še vedno cvetijo, plodovi pa še niso zreli.

Praprot lahko prekriva velik del gozdnih tal, če so rastni pogoji ustrezni.

Poleti se v gozdu seka manj, zato bomo redkeje slišali ropot motorne žage. Pri hoji se z blatom verjetno ne bomo srečevali, le po nevihti je treba biti nekoliko bolj previden, saj so mokra tla običajno spolzka. Če nas poleti dobi v gozdu nevihta, moramo biti pozorni na morebitni veter, ki lahko odlomi kakšno suho vejo, ali pa, v redkih primerih, lahko polomi drevje (povzroči vetrolom). Pred strelo smo v gozdu bistveno bolj varni kot na prostem. Opozoriti velja še na zaščito pred klopi, nevšečnosti pa nam lahko povzročajo tudi brenclji in komarji. Če se v gozd odpravimo proti večeru, velja razmisliti o tem, da s seboj vzamemo baterijsko svetilko. V gozdu se stemni prej, kot na prostem in svetilka nam bo v pomoč, čeprav je na prostem še ne bi potrebovali.