15. maj 2013 - Prejšnji mesec sem se sprehajal po svetlem borovem gozdu v bližini Komende, tokat pa me je pot zanesla v gozd ob Savi Bohinjki v bližini Ribnega. Gozd porašča bregove reke in ravnino ob njej, ki jo Sava občasno poplavi. Nekoliko stran od reke naletimo na posamezne mlake in majhna jezerca.

Drevesna sestava je ob reki nekoliko drugačna, kot je v gozdovih, ki so nekoliko višje. Že nekaj metrov višinske razlike in našli bomo drevesne vrste, ki smo jih bolj vajeni: bukev, jelka, smreka. Ob reki bomo našli drevesne vrste, ki jim bolj ustrezajo vlažna rastišča, obenem pa brez težav prenašajo občasno stoječo vodo: jelše, vrbe in nekatere druge. Dovolj pa je le majhna vzpetina in na njej bo uspevala debela smreka ali bukev. Da je le ne zaliva voda.

Takoj, ko se tla nekoliko dvignejo, se pojavijo smreke, bukve in druge drevesne vrste, ki jim vlažna tla ne ustrezajo.

Drevesa ne dosegajo 30 ali več metrov, kot sicer velja za bukove in smrekove gozdove. Redko katera sežejo bistveno preko 20 metrov. Tudi krošnje so bolj redke in prepuščajo več svetlobe, ravno tako pa so manj tesno skupaj. Posledično je podrast mnogo bolj razvita, kot smo je vajeni v gozdovih stran od reke.

Podrast je v gozdu ob reki zelo bujna.

Hoja po takšnem vlažnem gozdu je povezana z vodo. Še posebej po dežju moramo računati na številne luže, blato in druge podobne. Če hodimo izven urejenih poti, lahko naletimo na neprehodno grmovje in podrto drevje.

Na sprehodu nas bo zagotovo spremljalo šumenje reke in petje ptic. Slišali pa bomo tudi žabe, ki se zadržujejo v mlakah in majhnih jezerih. Ob dežju ali večernem hladu se njihovo kvakanje sliši daleč naokoli. Manj prijetni bodo komarji, ki bodo brneli okoli nas in iskali košček gole kože, da se napijejo krvi.