19. maj 2016 - Zadnji teden v mesecu maju je že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom. V tem tednu želijo organizacije in institucije, ki skrbijo za naše gozdove opozoriti na pomen tega največjega slovenskega naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe in na nujnost skrbnega ravnanja z dediščino, ki so nam jo zapustile prejšnje generacije. V letošnji rdeči niti prireditev ob Tednu gozdov »Gozdovi za jutri – ohranimo jih!« se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov, da bi le-ti lahko opravljali vrsto svojih vlog tudi v prihodnosti. Letošnje prireditve v okviru Tedna gozdov bodo potekale med 20. majem in 2. junijem 2016, nekateri dogodki pa bodo tudi v prvi polovici meseca junija.

Različne ujme so v gozdovih naravni pojav, ki pomenijo preizkušnjo stabilnosti in vitalnosti gozdnega ekosistema. Tovrstni izzivi slovenskemu gozdu so postali v zadnjih letih zelo pogosti, kar je posledica globalno spreminjajočega se naravnega okolja. Zaradi odmika človeške družbe od načel trajnostnega razvoja je postalo naravno ravnotežje zelo krhko. Žledolomi in vetrolomi, pozebe in snegolomi, obsežni napadi škodljivcev in bolezni, agresivni pohodi invazivnih tujih rastlinskih in živalskih vrst, suše, poplave in obsežni erozijski procesi so postali stalnica v slovenskih gozdovih. Temu dejstvu moramo prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in naša prizadevanja za ohranitev gozda kot enega najbolj naravnih delov našega okolja.

Pri gospodarjenju z gozdovi stopa v ospredje sanacija poškodovanih gozdov in ukrepi varstva gozdov. V letu 2015 je sanitarni posek poškodovanega in obolelega drevja znašal že dve tretjini vsega poseka v gozdovih. Žledolomu v letu 2014, ki z več kot 9 milijoni kubičnih metrov poškodovanih dreves predstavlja največjo naravno ujmo v slovenskih gozdovih v zgodovini, se je v sredini leta 2015 pridružila še močna razmnožitev podlubnikov v obsegu, ki ga do sedaj prav tako nismo poznali. Zaradi smrekovega lubadarja je bilo v letu 2015 in do sredine maja 2016 za posek označenih preko 2,5 milijona kubičnih metrov lesa, od tega je bilo do sedaj posekanih 93 % napadenih dreves. Pravočasen posek napadenih dreves predstavlja edini učinkovit ukrep varstva gozdov pred nadaljnjim širjenjem lubadarja. Zaradi žleda najbolj poškodovani gozdovi na postojnskem, ljubljanskem tolminskem in krajnskem območju, so utrpeli tudi največjo dodatno škodo zaradi smrekovih podlubnikov. V letu 2016 se ob nastopu toplejšega in suhega vremena pričakuje nadaljevanje širjenja lubadarja, vsaj v obsegu, ki bo podoben lanskemu.

V teh kriznih razmerah je pomemben načrten in strokoven pristop, predvsem pa sodelovanje vseh: lastnikov gozdov, javne gozdarske službe, gozdarjev, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov, politike in družbe nasploh, v skupni skrbi za slovenski gozd. S prireditvami ob Tednu gozdov 2016 želimo prav te akterje povezati, zato so ključne gozdarske in naravovarstvene institucije v Sloveniji pripravile več kot 60 različnih dogodkov po celi Sloveniji.

Celoten pregled dogodkov ob letošnjem Tednu gozdov je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.

Uvodna prireditev Tedna gozdov 2016 na temo izzivov slovenskega gozda bo 20.5.2016 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in je del celotedenskega festivala gozda, varstva narave, Alp, pohodništva in drugih oblik aktivnosti v naravi pod skupnim imenom Pomlad pod Triglavom. V ponedeljek, 23.5.2016, se na Brdu pri Kranju začenja konferenca koordinacijskega mehanizma za področje gozdarstva med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske (16 + 1), kjer je Slovenija prevzela vlogo koordinatorke. Drugačen pogled na rastline in drevesa ponovno ponuja Dan očarljivih rastlin, prireditev, ki bo 27.5.2016 potekala v ljubljanskem Biološkem središču. Sredi tedna se lahko udeležite odprtja razstave »Gozdovi Kranjske industrijske družbe« v galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije ali razstave »500 let celjskih mestnih gozdov« v Pečovniku pri Celju. Krog prireditev bo sklenjen v četrtek, 2. junija 2016 v Radečah, na tradicionalnem Srečanju na Savi.

• Dogodki ob tednu gozdov 2016 >>