V zadnjem obdobju je bilo v medijih veliko govora o škodah, ki jih velike zveri povzročajo s plenjenjem pašnih živali. Najbolj izpostavljena skupina je drobnica. To so živali, ki nimajo razvitih obrambnih mehanizmov pred zvermi, poleg tega pa je njihovo gibanje omejeno na pašnik. Če zverem uspe priti na pašnik, je škoda neizbežna. Poleg visokih elektromrež so se tako v Sloveniji kot tujini kot učinkovit pristop k preprečevanju škod izkazali pastirski psi. V projektu LIFE DINALP BEAR so rejcem drobnice iz delovnih linij sofinancirali 20 mladičev pastirskih psov.

Na območjih, kjer se pojavljajo velike zveri in izvaja nezaščitena paša drobnice, se bomo vedno srečevali z napadi zveri na drobnico in posledično s škodo, ki pri tem nastane. Zaradi tega na Zavodu za gozdove Slovenije že vrsto let nudijo rešitve za preprečevanje napadov, predvsem s pomočjo varovanja z visokimi elektromrežami in pastirskimi psi. V zadnjih letih se je močno povečalo povpraševanje po pastirskih psih.

V okviru projekta LIFE DINALP BEAR, pri katerem sodeluje Zavod za gozdove, je prišlo do povezave s petimi vzreditelji pastirskih psov, ki vzrejajo štiri pasme: kraški ovčar, šarplaninec, tornjak in kavkaški ovčar. S sodelovanjem z izkušenimi vzreditelji se je vzpostavila mrežo kmetov, ki svoje črede pred zvermi varujejo s pomočjo pastirskih psov in so pri tem uspešni. Znanje, ki so ga pridobili z dolgoletno vzrejo in uporabo psov na pašnikih, predajajo naprej »iz prve roke« vsem tistim, ki se odločijo za nakup mladega psa.

Fotografija: Anita Tomšič

Do junija 2019 je Zavod sofinanciral 20 mladih psov, ki danes že opravljajo svoje naloge, eni kot odrasli varuhi črede, drugi pa še kot »pripravniki«. Oddani psi so rodovniški in izhajajo iz delovne linije, kar pomeni, da so starši psov aktivni varuhi črede. Pri tem delu je sodelovanje z rejci ključnega pomena. Vzreditelji opravljajo nalogo svetovalcev na terenu, ki so z novimi lastniki v rednem stiku, jih obiskujejo in nudijo pomoč pri vzgoji psov. Z marljivim delom predvsem v prvem letu starosti namreč dosežemo, da bo pes postal učinkovit varuh črede.

»Naš cilj je pomagati kmetom pri iskanju rešitev in dolgoročno zaščititi njihovo premoženje pred napadi zveri. Gre za vložek v preventivo. Seveda se moramo zavedati, da je to postopen in dolgotrajen proces. Začnemo z enim psom, ki ga uvedemo v čredo. Do odrasle, samostojne faze potrebuje približno dve leti. Ko je osnova vzpostavljena, delovno linijo psov vzdržujemo in vključujemo nove pse v čredo. En sam pes ne more varovati črede pred večjim medvedom ali tropom volkov, za to so potrebni vsaj trije psi,« pravi Tomaž Berce, koordinator aktivnosti za preprečevanje škod v projektu LIFE DINALP BEAR.

Vzgoja mladih psov zahteva veliko pozornosti in časovnega vložka, zato se ga moramo lotiti zelo premišljeno. Pri pastirskih psih je ključno to, da psu omogočimo vse pogoje, da se razvijejo lastnosti čuvaja črede, ki jih je podedoval od prednikov. V fazi odraščanja te lastnosti usmerjamo in jih popravljamo.

»Naloga vzreditelja je svetovati novim uporabnikom pastirskih psov. Že v leglu je zelo pomembno, katerega psa bomo izbrali, pri tem pa lahko svetuje le izkušen vzreditelj, ki ve, kakšen tip psa je primeren za v čredo,« pravi Anita Tomšič, vzrediteljica kraških ovčarjev iz Zagorja pri Pivki. »Začetniki se morajo zavedati, da je dela s psom veliko. Imeti moraš občutek, voljo in potrpljenje za delo z živalmi. Vse poteka postopoma – od izbire mladiča do vključevanja v čredo.«

Izzivov za prihodnost je veliko. Ideja je, da bi pri vzrediteljih poskušali pse vzgojiti do odrasle faze in jih nato oddali zainteresiranim rejcem. Tako bi rejcem skrajšali čas in delo, ki sta potrebna za vzgojo psa, hkrati pa zagotovili, da je pes v stalnem stiku z živalmi in pod nadzorom izkušenega vzreditelja. Takšno prakso uporabljajo tudi v Švici in Italiji, rezultati pa so zelo pozitivni. »V Sloveniji in tudi v tujini je uporaba psov v čredi večjih pašnih živali, kot so govedo in konji, še velika neznanka, kar bi želeli preizkusiti v praksi. Veseli nas odziv vzrediteljev psov, njihova pripravljenost za sodelovanje in iskanje rešitev, za kar se jim ob tej priliki tudi zahvaljujemo,« še dodaja Tomaž Berce.