Raziskava, ki so jo opravili na univerzi Aarhus na Danskem, je pokazala, da imajo velike živali velik vpliv na preprečevanje širjenja gozda. V Afriki bi bila razširjenost savan zelo majhna, če ne bi bilo velikih živali, kot so npr. sloni, bivoli in druge. Vpliv velikih živali je velik tudi v zmernem pasu.

V raziskavo so zajeli podatke o rastlinstvu in velikih živalih na področju Afrike in v naravnih parkih drugje. Analiza podatkov je pokazala, da tam, kjer je več večjih živali, je gostota grmovnic in dreves manjša. Na rastje imajo največji vpliv velike rastlinojede živali. V Afriki imajo velik vpliv sloni. Na območju, kjer živijo, je zaradi njih več kot 80 % manj grmov in dreves. Sloni aktivno ustvarjajo odprt življenjski prostor, ki ga potrebujejo.

Primerjava afriških savan, kjer živi več različnih velikih živalskih vrst, s savanami v drugih delih sveta je pokazala, da je gostota dreves v afriških savanah bistveno manjša. Savane v Južni Ameriki imajo bistveno večjo gostoto dreves, kar je posledica izumrtja nekaterih velikih živalskih vrst. Odsotnost velikih živali se kaže tudi v manjši pestrosti drevesnih vrst in njihovi omejenosti na manjša območja, saj so nekatere drevesne vrste življenjsko odvisne od velikih živali, ki prenašajo njihova semena.

Vpliv večjih živali v Slovenskih gozdovih je tudi opazen. Jelenjad in srnjad se je že v preteklosti pretirano razmnožila zaradi pomanjkanja plenilcev. V gozdovih povzroča probleme pri obnavljanju gozdov, ker obžira in uničuje mlada drevesca. Na najbolj prizadetih območjih je naravna obnova gozdov zelo uspešna. Da se gozdovi ohranjajo v obstoječem stanju, se umetno sadijo drevesca, ki jih dodatno zaščitimo. Na nekaterih območji, predvsem na območjih, kjer so bila drevesa povsem odstranjena zaradi ujm ali napadov škodljivcev, pa lastniki postavijo ograjo in gozd prepustijo naravni obnovi. Ograja mora biti dovolj visoka, da je jelenjad in srnjad ne more preskočiti.