Knjiga o super hrani

ZGS: zakaj je odstrel rjavega medveda pomemben za njegovo ohranjanje

  • 07.02.2019
  • Medved na kosu lesa

    Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan na podlagi raziskav in strokovnih presoj.

    Slovenski del populacije rjavega medveda, ki se sicer razteza čez celotno Dinarsko gorstvo in sega do Grčije, spada med najbolje raziskane v Evropi. Po podatkih raziskave, izvedene v okviru mednarodnega projekta Life Dinalp Bear, je bilo za leto 2018 ocenjeno, da v Sloveniji živi od 750–975 medvedov, kar pomeni, da je v zadnjih 10 letih številčnost narasla za več kot 60 %. Lokalne gostote medvedov v Sloveniji znašajo celo 40 medvedov na 100 km2, tako imamo pri nas ene od najvišjih populacijskih gostot medvedov na svetu.

    Pastirski pes med čuvanjem ovc pred medvedi
    Pastirski psi so odlična zaščita drobnice pred zvermi. V zadnjih letih jih ponovno uvajamo. Fotografija: ZGS / Life Dinalp Bear.

    Za razliko od nekaterih drugih vrst velikih zveri, npr. volka in risa, medved ni teritorialna vrsta, torej osebki ne branijo svojih teritorijev in ne preganjajo drugih osebkov iste vrste z že zasedenih teritorijev. Medved tudi nima drugih izrazitih mehanizmov, ki bi preprečevali visoke gostote osebkov na določenem območju. Rast gostote medvedje populacije v popolnoma naravnih okoljih, npr. v divjinah Azije ali Severne Amerike, tako omejuje razpoložljivost hrane. V Sloveniji in drugje v srednji Evropi se urbana, kmetijska in gozdna krajina tesno prepletajo, območja sklenjenih gozdov pa so mnogo premajhna, da bi lahko velike zveri živele tako daleč od ljudi, da njihove prisotnosti ne bi redno zaznavali. V tako razdrobljenem okolju rasti številčnosti medvedov ne omejuje dostopnost hrane, pač pa strpnost ljudi, ki skupaj z medvedi v istem okolju živijo – sobivajo.

    Zaščitna elektro ograja okoli čebelnjaka
    Visoke elektro ograje učinkovito zaščitijo čebelnjake in drobnico pred medvedi. Fotografija: ZGS / Life Dinalp Bear.

    Za zagotavljanje sobivanja ljudi in medvedov poleg odstrela, s katerim uravnavamo velikost populacije, uporabljamo še druge ukrepe. Med temi so najpomembnejši ukrepi, s katerimi medvedom preprečujemo dostop do hrane človeškega (antropogenega) izvora. V Sloveniji imamo vzpostavljene številne primere dobrih praks s področja varovanja drobnice s pastirskimi psi in visokimi elektroograjami. S slednjimi pred škodami učinkovito varujemo tudi čebelnjake. Preprečevanje dostopa do hrane človeškega izvora pa ni nujno le za preprečevanje škodnih primerov, temveč tudi za odvračanje medvedov od naselij. S pomočjo medovarnih smetnjakov in kompostnikov lahko tovrstne vire hrane učinkovito zavarujemo. Pri izvajanju ukrepov je ključnega pomena ozaveščenost prebivalstva in vedenje, da je sobivanje lahko na dolgi rok uspešno le s kombinacijo različnih ukrepov.

    Medovarni kompostnik
    Medovaren kompostnik preprečujejo medvedom dostop do hrane in zmanjšujejo pogostost zahajanja medvedov v bližino naselij. Fotografija: ZGS / Life Dinalp Bear.

    Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Predvideni odstrel 175 medvedov v letošnjem letu, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov, ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved le-tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. S tem se bo povečala možnost konfliktnih situacij, kar bo vodilo v močno nasprotovanje pri ljudeh, ki z medvedom sobivajo. To pa pomeni resno grožnjo dolgoročni ohranitvi medveda v Sloveniji. To potrjuje tudi študija, izvedena leta 2016 v okviru projekta Life Dinalp Bear, ki je pokazala, da so prebivalci južnega dela Slovenije medvedu večinoma naklonjeni, a si ne želijo, da bi se številčnost medveda še povečala. V večini tudi podpirajo redni odstrel medvedov kot nujen ukrep za uravnavanje številčnosti populacije. To jasno kaže na dejstvo, da je za ljudi še sprejemljiva številčnost medvedov (t.i. družbena nosilna zmogljivost) že dosežena.

     

    Intergozd - vaš drzužabnik v gozdu