12. april 2015 - Amazonski pragozd ima zelo veliko vlogo pri vezavi ogljikovega dioksida iz zraka. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je letno vezal dve milijardi ton CO2 več, kot se je iz gozda sprostilo. Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Leeds-u, je pokazala, da se zadnja leta stanje močno spreminja in sposobnost vezave CO2 se zmanjšuje. Eden izmed najpomembnejših razlogov pa je krajšanje življenjske dobe dreves.

Vse rastline potrebujejo za rast ogljikov dioksid. S fotosintezo razgradijo CO2 na ogljik in kisik. Kisik sprostijo ozračje, ogljik pa porabijo za gradnjo tkiv. Les, ki ga tvorijo drevesa, vsebuje 50 % ali več ogljika. Zaradi dolgoživosti so drevesa odlična shramba ogljika, ki se v ozračje sprosti šele, ko les razpade (zgnije, zgori). To je v primeru dreves v Slovenskih gozdovih lahko 100 let ali več, če pa les uporabimo za izdelavo pohištva in gradnjo, pa je ta doba lahko še bistveno daljša.

Tridesetletna raziskava amazonskega pragozda je dala skrb vbujajoče rezultate. Pokazala je, da se je smrtnost dreves od sredine 80-tih let povečala za tretjino, kar ima velik učinek na zmožnost shranjevanja CO2. V 90-tih letih je amazonski pragozd uspel vezati 2 milijardi ton CO2 neto na leto, kar je močno presegalo izpuste iz porabe fosilnih goriv v Latinski Ameriki. Danes pa izpusti močno presegajo sposobnost vezave CO2, ker se je ta zmanjšala.

Vzrok za zmanjšanje zmožnosti vezave CO2 ni le v krčenju pragozda, temveč tudi v krajši življenjski dobi dreves. Povečana količina ogljikovega dioksida v ozračju je imela ugoden učinek na rast dreves. Rast in razvoj sta se pospešila, posledično pa se je skrajšala življenjska doba. Tako danes drevesa umirajo bistveno prej, kot so pred 30 leti. Posledično se je močno skrajšal čas vezave CO2 in ta se hitreje sprosti v ozračje.

Podatkov za gozdove zmernega pasu ni, vendar pa lahko sklepamo, da ima povečana količina ogljikovega dioksida v ozračju vpliv tudi na naše gozdove.

Slika: Peter van der Sleen.