V Sloveniji najden nov podlubnik – azijski ambrozijski podlubnik
24.08.2017
24. avgust 2017 - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporočila, da so na Podsabotinu v Goriških brdih blizu italijanske meje našli hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus. Gre za prvo potrjeno najdbo na območju Slovenije. Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav (monitoring) za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin.

23. avgust 2017 - Podlubniki so letos velik problem v Sloveniji. Napadi so, po mnenju prof. dr. Maje Jurc z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, posledica neizvajanje integralnega varstva gozdov. Ta se ne izvaja ali pa se izvaja nepravilno že od leta 1993.
1. avgust 2017 - V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so strokovnjaki prejšnji teden prvič v Sloveniji preizkusili novo metodo odlavljanja rjavega medveda, in sicer so uporabili cevno oz. t.i. Culvert past. Že po enem tednu postavitve pasti na terenu se je vanjo ulovila starejša medvedka, ki se je približevala vasem in je povzročala škodo na materialni lastnini v občini Sodražica. Zdaj medvedka nosi GPS ovratnico, zato strokovnjaki lahko sledijo njenemu gibanju in ugotavljajo, kaj jo privablja v bližino naselij.
26. julij 2017 - Konec junija se je zgodil
24. julij 2017 – Na začetku tega meseca se je na avtocesti pri Vranskem zgodila medvedja tragedija. Medvedja družina – mama in trije mladiči – so prečkali avtocesto, pri tem pa je tovornjak povozil vse tri mladiče. Nekaj dni kasneje pa je na avtocesti življenje izgubila tudi medvedka, ki je iskala mladiče. Medvedja družina je šla po stoletni medvedji poti na sever.
V juliju 2017 sta bila med Unescovo naravno dediščino uvrščena dva slovenska bukova pragozdova: pragozd Krokar in pragozd Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvobitne gozdove v osrčju dobro ohranjenih gozdov Kočevske, pragozd Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza za prihodnje varstvo gozdnih rezervatov - tradicije, ki se je v Sloveniji začela že v 19. stoletju.
17. julij 2017 - Na 41. zasedanju Odbora za svetovno dediščino (World Heritage Committee UNESCO) v Krakovu na Poljskem v začetku tega meseca so med 63 območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov iz desetih držav, ki so bili v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije uvrščeni na
v Sloveniji in sosednjih državah je pred ponovnim izumrtjem. Čim hitrejša naselitev novih risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve risa v Sloveniji. Od letošnjega leta pa do leta 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji potekal mednarodni projekt doselitve risov »LIFE Lynx,« v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov.





