Les lubadark ima potencial, da pridobi vrednost
03.01.2017
V slovenskih gozdovih redno povzročajo gospodarsko škodo podlubniki, ki uničujejo iglavce, predvsem smreko. Les s podlubniki napadenih dreves zelo hitro izgubi svojo tržno vrednost in običajno se prodaja po nižji ceni. Ceno ohrani le, če les posekamo takoj po začetku napada. Miha Humar z Oddelka za lesarstvo Biotehniška fakulteta pa je na 3. znanstvenem srečanju Gozd in les predstavil drugačen pogled na posledice napada podlubnikov in opozoril na večjo vrednost takega lesa.
27. december 2016 - Univerza na Primorskem je konec novembra s še tremi soustanovitelji ustanovila 
22. december 2016 - Točno na polovici letošnjega leta je upravljanje z vsemi državnimi slovenskimi gozdovi prevzelo državno podjetje Slovenski gozdovi d.o.o. Pri tem so se v javnosti pojavljali različni pomisleki in svarila. Najbolj črne napovedi so napovedovale propad gozdarskih podjetij in zanemarjanje gozdov. V oddaji 30. novembra so preverili, kaj se je v resnici zgodilo. Gosta sta bila v.d. direktorja Slovenski gozdovi d.o.o. in lastnik žagarskega podjetja Regal Danilo Knap.
20. december 2016 - Mokrišča so za naše okolje pomembni ekosistem, čeprav se tega ne zavedamo, marsikdo pa jih obravnava kot nebodijihtreba. Mokrišča so življenjsko okolje za številne živalske in rastlinske vrste, med katerimi so številne ogrožene. Mokrišča so med najbolj ogroženimi naravni habitati, saj so majhna, raznovrstna in zelo občutljiva za vsake spremembe in posege. 
V četrtek, 24. novembra 2016, so se znanstveniki in najpomembnejši oblikovalci slovenskega gozdarskega sektorja zbrali na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na posvetu Gozd in les: Sistemski problemi obnove gozdov. Na posvetu so svoje referate predstavili številni ugledni strokovnjaki, zbornik pa je prosto dostopen.
12. december 2016 - V nekaterih delih Slovenije lahko pri hoji po gozdovih naletimo na rumeno-rdeče markacije, ki se razlikujejo od markacij, ki označujejo planinske poti. Rumeno-rdeča markacija označuje evropske pešpoti. V Sloveniji smo imeli dve pešpoti E6 in E7, od 10. decembra pa Slovenijo v majhnem delu prečka tudi pešpot E12, ki preko obalnega območja Slovenije povezuje Italijo s Hrvaško. Skupna dolžina teh poti presega 1.000 km.
4. december 2016 – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in 
November je hladen, pogosto tudi deževen mesec. Temperature se spustijo, listje z drevja odpade in gozd se v hladnem vetru zaziblje v zimsko spanje. Na začetku novembra, če vremenske razmere to še dopuščajo, so še v lepih jesenskih barvah. Letos sem se čisto na začetku novembra odpravil na naš Kras, kjer sem se sprehodil po kraški gmajni. Nastalo je nekaj toplih jesenskih fotografij.
Listnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Najprej postanejo rumeni, nato rdeči in na koncu rjavi. Vzrok za spremembo barve je v razpadu klorofila in tvorbi rdečih barvil.
