Za privlačen in bogat vrt: www.vrtnarava.si

Vpliv žledoloma februarja 2014 na trg lesa za kurjavo do junija 2015

  • 08.06.2015
  • 8. junij 2015 - Februarja 2014 je Slovenijo prizadel močan žled, ki je v gozdovih povzročil zelo veliko škodo. Žled je močno poškodoval velik del dreves, na določenih področjih celo vsa in močno razvrednotil les. Veliko ga je bilo primernega le za drva, celulozni les, predelavo v sekance in pelete ali za tehnični les. Na trgu so se znašle velike količine lesa, ki so vplivale na odkupne in prodajne cene lesa za kurjavo.

    V žledolomu je bilo poškodovanega za okoli 9 milijonov kubičnih metrov lesa. Pri žledolomu pride do lomljenja drevja, kar zelo razvrednoti les. Poškodovana so lahko celotna debla in takšen les postane uporaben bolj ali manj samo za predelavo v lesna goriva.

    Zaradi žledoloma se je v letu 2014 povečala sečnja lesa za kurjavo. Medsebojno smo primerjali podatke o količni odkupljenega lesa za kurjavo za obdobja marec 2011 – februar 2012, marec 2012 – februar 2013, marec 2013 – februar 2014, marec 2014 – februar 2015. Vir podatkov je Statistični urad RS, ki mu jih posredujejo odkupovalci lesa. Podatki ne zajemajo sečnje lesa v zasebnih gozdovih, ki ga lastniki sami predelajo v drva ali sekance za lastne potrebe ali za prodajo na trgu.

    Slika 1: Količina odkupljenega lesa za kurjavo v m3 po posameznih obdobjih (vir: SURS)

    Količina odkupljenega lesa za kurjavo 2011, 2012, 2013, 2014,

    Čeprav gre za podatke o lesu, ki so ga odkupili odkupovalci, je iz grafa jasno razvidno, da so v obdobju po žledolomu odkupili bistveno več lesa kot v enakem obdobju pred žledolomom. Glede na predhodno obdobje so odkupili kar za 86 % več lesa za kurjavo, največja pa je bila razlika v mesecu aprilu, ko se je začela intenzivna sanacija nastale škode. V primerjavi z aprilom 2013 so aprila 2014 odkupili za 400 % več lesa za kurjavo. Bistveno več odkupljenega lesa je tudi v jesenskih in zimskih mesecih.

    Povečana količina lesa za drva je močno vplivala na odkupne cene, kar kažejo podatki Statističnega urada RS.

    Slika 2: Gibanje odkupnih cen lesa za kurjavo

    Gibanje odkupnih cen lesa za kurjavo

    Odkupne cene lesa za kurjavo so se dvigovale od sredine leta 2012. V začetku leta 2014 je bilo zaznati močan skok, ko je povprečna cena januarja in februarja presegla 45 €/m3. Vzrok za takšen skok ni povsem jasen, lahko je posledica kratkotrajne anomalije na trgu (npr. eden ali več kupcev, ki so želeli večjo količino lesa za kurjavo in so bili pripravljeni plačati višjo ceno). Takoj po žledolomu je sledil močan padec odkupne cene, kar je posledica velike ponudbe. Padanje se je ustavilo junija, ko je bila dosežena spodnja povprečna odkupna cena 26,31 €/m3, nato pa so cene ponovno močno narasle in novembra 2014 v povprečju presegle 41 €/m3. Glede na količino lesa na trgu je bila ta cena pretirana in je nato v začetku leta 2015 padla pod 29 €/m3.

    Gibanje odkupnih cen lesa za kurjavo kaže na določeno razburkanost in nepredvidljivost trga. Predpostavljamo, da je povpraševanje po tem lesu pri nas relativno stabilno, odkupovalci pa zaradi presežkov iščejo druge (tuje trge), kjer pa so odkupne cene lahko drugačne, del te cene pa prenesejo tudi na prodajalca.

    Padec odkupnih cen pa za zdaj ni bistveno vplival na cene drv. Na portalu Gozd in gozdarstvo od junija 2014 zbiramo podatke o oglaševanih cenah drv pri nas in izračunavamo povprečne cene.

    Slika 3: Oglaševane cene drv v Sloveniji v €/prm

    Oglaševane cene drv 2014 - 2015

    Čeprav nam manjkajo podatki pred junijem 2014 pa lahko kljub temu pridemo do nekaj ugotovitev. Pričakovano učinek žledoloma ni takojšen, saj se običajno prodajajo drva, sušena najmanj nekaj mesecev, pogosteje pa eno leto. To pomeni, da so se v letu 2014 večinoma prodajala drva iz lesa, posekanega pred žledolomom. Šele v drugi polovici leta so se na trgu pojavila prva drva iz v žledolomu poškodovanega lesa.

    Najbolj prodajana so bukova drva. Na začetku junija 2015 je bila povprečna cena za 2 % nižja kot v juniju 2014, kar pomeni dober evro. Za 6 % je bila nižja povprečna cena hrastovih drv in za 8 % gabrovih drv. Povprečna cena mešanih in brezovih drv se ni spremenila.

    Kako se bodo gibale cene drv v prihodnje, je težko predvideti. Prodajalci, ki so večinoma kmetje in manjši lastniki gozdov, lahko drva shranijo za leto ali dve in ne sekajo na novo, dokler ne prodajo obstoječe zaloge. Posledično se lahko zgodi, da cene drv ne bodo bistveno padle. Poleg tega pa moramo upoštevati, da se poraba lesnih goriv v gospodinjstvih povečuje. V petih letih (2009 – 2013) se je poraba povečala za 11 %.

     

    Knjiga drevesne vrste na slovenskem