V slovenskih gozdovih redno povzročajo gospodarsko škodo podlubniki, ki uničujejo iglavce, predvsem smreko. Les s podlubniki napadenih dreves zelo hitro izgubi svojo tržno vrednost in običajno se prodaja po nižji ceni. Ceno ohrani le, če les posekamo takoj po začetku napada. Miha Humar z Oddelka za lesarstvo Biotehniška fakulteta pa je na 3. znanstvenem srečanju Gozd in les predstavil drugačen pogled na posledice napada podlubnikov in opozoril na večjo vrednost takega lesa.

Listnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Najprej postanejo rumeni, nato rdeči in na koncu rjavi. Vzrok za spremembo barve je v razpadu klorofila in tvorbi rdečih barvil.

13. april 2016 - Mag. Franc Perko, urednik Gozdarskega vestnika in avtor številnih knjig o zgodovini gozdarstva na slovenskem, je spisal novo knjigo, s katero nas popelje skozi zgodovino pogozdovanja krasa. Knjiga Od ogolelega do gozdnatega krasa – Pogozdovanje krasa je temeljit zgodovinski pregled, kako je potekalo pogozdovanje krasa pri nas.

 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture. Vloge za razpis je treba oddati od 21. marca do 22. aprila 2016. Sredstva je mogoče porabiti za rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak ter izgradnjo gozdnih vlak.

Na razpisu je na voljo 3,5 milijona evrov. Upravičenci lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini 50 % stroškov naložbe. Upravičenec mora vložiti 50 % lastnih sredstev, ki pa so lahko tudi v obliki lastnega dela. Najnižji znesek nepovratnih sredstev je 500 € na vlogo.