V 20. stoletju so se močno povečale poškodbe, ki jih v evropskih gozdovih povzročajo veter, podlubniki in požari, je pokazala raziskava skupine evropskih znanstvenikov. Glavni vzrok so klimatske spremembe. Količina poškodovanih dreves se bo povečevala tudi v 21. stoletju in pričakovati je, da bo vsako leto do leta 2030 zaradi podlubnikov, vetra in požarov poškodovanih dodatnih 0,91 milijona m3 lesa.

Človek je že od pradavnine pomemben dejavnik pri širjenju rastlinskih vrst. Nekatere vrste razširi nehote, ko jih pri potovanju ali transportu izdelkov in surovin iz enega dela sveta v drugi nevede prenese v obliki semen, nekatere pa prenese namenoma, ker mu nudijo določeno korist. Tudi v proizvodnji lesa imamo številne primere, ko so sadili tuje drevesne vrste v novem okolju. Ko se neka drevesna vrsta zasidra v okolju, ki ji ustreza, pred tem pa v njem ni uspevala, običajno začne več kot uspešno tekmovati z domačimi vrstami, ki jih počasi izriva.

Pri sprehodu skozi gozd smo v tesnem stiku z naravo. Če se na sprehod odpravimo sami, je ta stik še nekoliko bolj intenziven. Na sprehodu z družino ali otroci, pa lahko skupaj opazujemo naravo, drevesa in podobe, ter iščemo različna gozdna bitja. Sprehod po gozdnih poteh ali skozi gozd, kjer poti ni ali pa so se izgubile v davnini, žgečka domišljijo, da v oblikah lesa, listov in v igri svetlobe in senc išče različne podobe.

Vsako leto že od začetka 70-tih let 20. stoletja ob koncu maja poteka Teden gozdov. V tem tednu potekajo številne prireditve na katerih lahko spoznavamo pomen gozdov, njihov vpliv na človeka in človekov vpliv na gozd. Letos Teden gozdov poteka od 24. maja do 1. junija, nekaj dogodkov pa se bo zvrstilo tudi v juniju.