Novoletna jelka
27.11.2012
V Sloveniji in v večjem delu zahodnih držav, predvsem pa tam, kjer je razširjeno krščanstvo, je navada, da decembra postavimo novoletno ali božično jelko (tudi smreko). Novoletna jelka je okrašena s steklenimi, plastičnimi ali lesenimi okraski, sladkornimi paličicami, bomboni, piškoti, suhim sadjem in drugim. Pod njo nas običajno na božič ali novoletno jutro pričakajo darila, ki najbolj razveselijo otroke.

V Sloveniji v povprečju jelke (Abies alba) letno v debelino prirastejo 3,43 mm je pokazala raziskava Biotehniške fakultete. Na ugodnih rastiščih, kjer je gostota jelke manjša, pa prirastki sežejo v povprečju do 4,8 mm letno. Na gozdnogospodarskih območjih, kjer je jelka najbolj razširjena (Postojna, Kočevje, Maribor in Novo mesto), je povprečni letni prirastek med 3,1 in 4,0 mm.
13. nov. 2012 - November je mesec, ko bodo gozdovi odvrgli pisana jesenska oblačila. Listje bo porjavelo in odpadlo. Le na gabrih bo ostalo do prihodnje pomladi. Tla bodo dobila svežo rjavo preprogo. Hoja po šumečem listju je zanimiva in otroci bodo zagotovo uživali v bredenju po kakšni grapi, jarku ali vrtači, kjer se bo nabralo več listja.
Navadna ciklama (Cyclamen purpurascens) ali korček je zelnata rastlina, ki jo srečujemo po gozdovih skoraj po vsej Sloveniji. V gozdu jo bomo najpogosteje opazili v poznem poletju in jeseni, ko cveti. Vijolični cvetovi bodo zagotovo pritegnili pozornost.
25. okt. 2012 - Sprehode prvi del tega meseca so zagotovo zaznamovale gobe. Toplo vreme in nekaj deževnih dni pred tem, jih je spodbudilo k bujni rasti. Gob je bilo toliko, da je bilo treba še na poteh paziti, da nismo katere pohodili. Ljubitelji gob so zagotovo prišli na svoj račun. Gozdovi so se že obdali z jesenskimi barvami, obetajo pa se nam hladnejši in bolj mokri jesenski dnevi.
Jesen je čas, ko nam gozdovi bolj ali manj bogato postrežejo s kostanjem. Običajno oktobra se nabiralci kostanja zapodijo v gozdove, kjer iščejo
2. okt. 2012 - Izšla je 2., dopolnjena izdaja monografije Drevesne vrste na Slovenskem (1. izdaja Mladinska knjiga, 2004) avtorja Roberta Brusa. Gre za referenčno domačo monografijo o drevesnih vrstah. V njej je s samostojnimi poglavji celovito predstavljenih kar 186, s krajšimi opisi pa še dodatnih 200 domačih in tujih drevesnih vrst. Besedila so temeljito prenovljena in posodobljena, v knjigi je več kot 580 fotografij. Temeljno delo za vsakega ljubitelja dreves. 





